Dogodek, namenjen vodjem, direktorjem podjetij ter strokovnjakom s področja kadrov, zdravja pri delu in organizacijskega razvoja, je povezal ključne deležnike iz zdravstva, gospodarstva, socialnega varstva in izobraževanja. Udeleženci so razpravljali o naraščajoči odsotnosti z dela, njenih vzrokih ter o možnih sistemskih in organizacijskih rešitvah.
Na okrogli mizi so sodelovali:
- dr. Ana Golež, dr. med., spec., ZZZS Ravne na Koroškem,
- asist. mag. Janez Kramar, direktor Zdravstvenega doma Velenje,
- Tadeja Dremel, vodja oddelka, ZPIZ Velenje,
- dr. Sašo Djurić, dr.med., spec. medicine dela, prometa in športa,
- Metod Gradič, Hisense Europe,
- Dušan Poslek, detektiv detektivske agencije Enigma,
- Blanka Pečnik Črnko, direktorica Območne službe Velenje, Zavod RS za zaposlovanje,
- dr. Nuša Konec Juričič, dr. med., vodja notranje organizacijske enote, NIJZ OE Celje,
- Aleksandra Kremer, Šolski center Velenje,
- Simon Lamot, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje,
- mag. prava Žiga Cvetko, odvetnik v odvetniški družbi Feguš.
Na dogodku je bilo izpostavljeno, da je treba več pozornosti nameniti preventivi, sodelovanju in transparentnosti. Ugotovljeno je bilo, da sistem kot celota večinoma deluje, težave pa nastajajo pri zlorabah, pomanjkanju nadzora ter neučinkoviti komunikaciji med deležniki. Izpostavljena je bila potreba po boljšem poznavanju delovnih pogojev zaposlenih, jasnejši opredelitvi aktivnega delovnega staleža ter hitrejšem vračanju na delo po bolezni. Udeleženci so opozorili tudi na pomembnost poenotenja dokumentacije o delovnih mestih in lažjega dostopa do informacij za vse, ki sodelujejo v postopkih.
V ospredju razprave je bila tudi problematika dolgotrajnih postopkov ugotavljanja invalidnosti, ki pogosto prispevajo k daljši odsotnosti z dela, ter potreba po boljši usklajenosti med zdravstvom, delodajalci in socialnimi institucijami.
Absentizem v regiji presega slovensko povprečje, kar je povezano tudi z visokim deležem invalidskih oseb v delovno aktivni populaciji.
Med predlaganimi ukrepi za izboljšanje stanja so bili navedeni:
- okrepitev mobilnih preventivnih timov in psihološke podpore,
- usposabljanje vodij za vodenje zaposlenih v zahtevnih okoliščinah,
- uvedba enotne digitalne platforme za izmenjavo informacij o
odsotnostih, - večja vključenost mladih in krepitev zdravja kot vrednote,
- spodbujanje motivacije in odgovornosti zaposlenih z nagrajevanjem
prisotnosti in ustvarjanjem pozitivne delovne klime, - vzpostavljanje in vzdrževanje kakovostnih odnosov med delodajalci
in zaposlenimi, - aktivno vračanje zaposlenih po daljših odsotnostih z ustrezno
podporo, - ter krepitev kulture zdravja in prisotnosti na delovnem mestu.
Izpostavljena je bila tudi potreba po doslednem preverjanju upravičenosti bolniških odsotnosti in ustreznem sankcioniranju zlorab, saj takšni primeri zmanjšujejo zaupanje v sistem in škodijo odgovornim zaposlenim.
Poudarjeno je bilo, da morajo biti tovrstni ukrepi jasno sporočilo in opozorilo, da se zlorabe ne tolerirajo ter da je treba postopno spremeniti miselnost, po kateri je odsotnost brez utemeljenega razloga sprejemljiva ali samoumevna.
Okrogli mizi sledi delavnica, ki bo predstavila konkretne rešitve in ukrepe
V nadaljevanju obravnavane tematike bo 18. novembra 2025 potekala še delavnica z naslovom »Zdravje zaposlenih – temelj uspešne prihodnosti SAŠA regije«. Delavnica bo namenjena poglobljenemu delu na konkretnih rešitvah in ukrepih za zmanjšanje absentizma. Program bo vključeval predstavitev orodij za preprečevanje prezentizma na delovnem mestu, pomoč podjetjem pri vzpostavljanju ravnotežja med delom in zasebnim življenjem, naslavljanje potreb zaposlenih za zagotavljanje zdravega delovnega okolja, predstavljeni pa bodo tudi primeri dobrih praks podjetij.
Vir: Razvojna agencija SAŠA regije
