“Za naslednje leto bo iz proračuna na voljo 27 milijonov evrov za športne programe, dodatnih 25 milijonov pa za investicije v športno infrastrukturo. Že doslej smo za več kot dvakrat povečali delež glede na prejšnje obdobje,” je izpostavil Boštjančič na dnevih Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) v Portorožu.
Židan je opazil, da vse bolj trka na vrata amerikanizacija slovenskega športa. “Evropski model omogoča, da talentirana mladina, ki se želi ukvarjati s športom, to lahko tudi počne, pri ameriškem modelu pa le, če imajo starši dovolj denarja. Pri nas pa že nastajajo okolja, kjer se otroci ne morejo privoščiti ukvarjanja s športom.”
Državni sekretar Židan je odločno zatrdil, da je slednje treba preprečiti in da so že naredili prve konkretne ukrepe. “Posebej majhni narodi si ne moremo privoščiti, da bi izgubljali talente. Ob tem, da smo izjemno povečali proračunska sredstva za šport, smo najbolj povečali postavke za pomoč otrokom, mladini, vrhunskemu in kakovostnemu športu,” je navedel Židan.
Pri svojem delu je ugotovil še eno pomanjkljivost v vzgojno izobraževalnem procesu, ki prav tako lahko prinese dolgoročno nazadovanje. “Ne vidim možnosti nadaljevanja razvoja športa, če ne bomo v naslednjih letih uvedli športne vzgoje že od četrtega razreda naprej. A to ta trenutek še ni možno, ker nimamo za to potrebnih okrog 200 usposobljenih učiteljev za to področje,” je dodal Židan.
Za hitrejši preboj na tem področju je napovedal ponudbo ministrstva, da 400 posameznikom v občinskih športnim šolah država sofinancira del plačila za delo. A je obenem prepričan, da se ne bodo prijavili vsi.
Boštjančič je dodal, da so skupaj z OKS oblikovali tudi delovno skupino, ki bo oblikovala zakonodajne ukrepe za izboljšanje položaja športa in športnikov.
Uroš Mohorič, direktor sektorja za šport OKS in predsednik vladnega strokovnega sveta za šport, je dejal, da smo kljub zvišanju sredstev iz proračuna še vedno pod evropskim povprečjem po sredstvih za šport iz javnih virov. Izrazil je tudi željo, da bi bilo več denarja namenjenega tudi za lokalno raven, tudi za trenerje in vaditelje.
Večino sredstev za šport pa namenijo slovenske občine, a je financiranje zelo razpršeno. Župani so ob tej priložnosti izrazili veselje, da so dobili tudi sredstva iz državnega proračuna za športno infrastrukturo.
“Mnogo let od tam ni bilo dodatnega denarja. Morali smo se potegovati za evropska sredstva, pretežno je bilo to za kolesarske steze ter za nekaj bazenov,” je pojasnil Peter Dermol, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije in župan Velenja, kjer pol milijona evrov namenijo letno z športen programe in vrhunske dosežke.
Gregor Macedoni, predsednik, Skupnost občin Slovenije in župan Novega mesta, pa si je zaželel stabilnega državnega financiranja športa “tudi po tej rasti, ki smo ji priče v zadnjih dveh letih.” Prav tako je to dejal Stanko Glažar, član izvršnega odbora OKS, podpredsednik Nogometne zveze Slovenije in župan občine Hajdina.