VIDEO: Župan MOV Peter Dermol o predlogu Zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga
Več videovsebin
Čeprav svetniki ugotavljajo, da je predlagatelj (to je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) od predloga v prenovljenem predlogu upošteval več njihovih pripomb, pa tudi najnovejši predlog po njihovem ogroža pravičen prehod Šaleške regije.
Na sejo je bil povabljen minister Bojan Kumer, ki se je ni udeležil. So se je pa udeležili predstavniki sindikatov in sveta delavcev Teša in Premogovnika Velenje.
Svet odločno zahteva, da se v besedilu uporablja izraz lignit, saj PV pridobiva lignit, Svet Mestne občine Velenje pa zavrača uvoz premoga
Velenjski svetniki med drugim zahtevajo da se iz naslova zakona črta pospešeni prehod, ter da v zakonu leto 2033 jasno določijo kot zadnji rok za izkopavanje lignita, saj nasprotujejo kakršnikoli nameri po predčasnem prenehanju izkopavanja premoga. Moti jih tudi, da se v zakonu namesto besede lignit uporablja beseda premog, saj v regiji ne pristajajo na morebiten uvoz premoga.
Zahtevajo tudi, da zakon vključuje zavezo za nujni sprejem obeh ključnih zakonov za pravični prehod regije – zakon o razvojnem prestrukturiranju regije in zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje.
Čeprav je predlog zakona sedaj bolj berljiv in so upoštevane pripombe lokalne skupnosti, pa, kot je poudaril velenjski župan Peter Dermol, ne more reševati širšega družbenega izziva, s katerim se soočajo v Šaleški dolini, saj predvsem v delu, v katerem govori o roku trajanja zakona do leta 2027, ob zavedanju, da še nista sprejeta že omenjena dva zakona, dopušča možnost, da bi do izstopa iz premoga prišlo že pred doslej začrtanim letom 2033. To je še toliko bolj zaskrbljujoče, ker ni nobenih zagotovil, da bosta prej omenjena zakona dejansko sprejeta, je dejal.
S predlogom interventnega zakona kljub popravkom še vedno niso zadovoljni tudi zaposleni v obeh družbah, kot so na seji pojasnila predsednika sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot in predsednik sindikata TEŠ Danijel Tajnik.
“Če bi v osnovi prišel takšen predlog v javno obravnavo, bi bilo verjetno precej manj razburjenja med zaposlenimi in prebivalci regij,” je sicer uvodoma povedal Lamot. Sindikat uradnega stališča še ni sprejel – pravkar poteka izredna seja Sveta delavcev in Sindikata SPESS Premogovnika Velenje – se pa strinjajo s pomisleki, ki jih je predstavil župan. Predvsem glede pospešenega prehoda, saj to razumejo kot odstopanje od letnice 2033, kar pa je za njih nesprejemljivo.
Med svetniškimi skupinami le Gibanje Svoboda še naprej podpira predlog zakona, ki naj bi urejal obratovanje Teša za potrebe ogrevanja v Šaleški dolini. Kot je dejal njihov svetnik Janez Melanšek, bi brez predvidenih ukrepov Teš v začetku naslednjega leta končal v stečaju, zaposleni bi ostali brez zaposlitve, prebivalci pa brez toplote.
Kot se je še izpostavilo na seji, se vsi zavedajo, da zakon bo sprejet. Ob tem pa si želijo, da se znova upošteva nekatere pripombe, ki bi ga vsaj približali pravičnejšemu prehodu.
