Del seje je bil namenjen predstavitvi Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki ga je predstavil državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor mag. Miran Gajšek. Med drugim je dejal, da bo do 31. decembra 2033 potekalo postopno zapiranje Premogovnika Velenje ob sočasnem pridobivanju premoga za nujne energetske in sistemske potrebe Republike Slovenije.
Osnutek programa postopnega zapiranja Premogovnika Velenje je predstavil njegov generalni direktor mag. Marko Mavec, ki je povedal, da s tem osnutkom predvidevajo odkop 10 milijonov ton premoga do konca leta 2033 in postopno zmanjšanje števila zaposlenih do konca leta 2033 z današnjih skoraj 2000 na 500 zaposlenih, kar bodo izvedli skladno s projekcijami upokojevanja.
Generalni direktor mag. Branko Debeljak je potrdil, da je količina odkopanega premoga usklajena s potrebami Termoelektrarne Šoštanj ter dodal, da je sprejem t. i. interventnega zakona pogoj, da TEŠ in Premogovnik Velenje tudi po 1. januarju 2025 nadaljujeta svojo zgodbo, kot se je izrazil.
Predstavniki sindikatov zaskrbljeni zaradi interventnega zakona
Svoj pogled na zakon o postopnem zapiranju premogovnika so podali tudi predstavniki sindikatov in svetov delavcev obeh družb. Povedali so, da zakon usklajujejo s kar tremi ministrstvi, da pa jih ta ne skrbi toliko kot interventni zakon oz. kot ga po novem imenujejo – Zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga.
Župan Boris Goličnik je svetnike seznanil, da sta bila župana Občine Šoštanj in MO Velenje predvčerajšnjim seznanjena z njegovo vsebino, da je bilo veliko pripomb občin in sindikatov na prvi osnutek zakona upoštevanih, da pa je potrebnega nekaj več časa, da nov zakon natančno preučijo. Osnutek zakona so danes včeraj tudi svetniki.
Po krajši razpravi so svetniki v zvezi z Zakonom o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje sprejeli sklep.
Sledila je predstavitev študije ocialni in ekonomski vidik prestrukturiranja Savinjsko-šaleške regije ob predčasnem zaprtju TEŠ in Premogovnika Velenje, ki jo je predstavil prof. dr. Žan Jan Oplotnik z Ekonomsko poslovne fakultete Univerze v Mariboru. Povedal je, da bi takojšnje zapiranje termodivizije v Šaleški dolini posredno ogrozilo kar 9000 delovnih mest v celotni Sloveniji. Z ustrezno pripravo podpornega okolja pa obstaja potencial, da na tem področju ustvarimo 14000 novih delovnih mest. Kot je poudaril, je to dolgotrajen proces, ki bo potekal prihodnji dve desetletji. Lokalne skupnosti morajo vztrajati, da država in Evropa zagotovita ustrezna sredstva. Poudaril je, da on tega ne vidi kot strošek, temveč kot investicijo.
52 milijonov odhodkov proračuna
V nadaljevanju seje je župan predstavil najvišji proračun v zgodovini Občine Šoštanj, ki predvideva odhodke v višini več kot 52 milijonov evrov. Kot je poudaril, je proračun zelo investicijsko naravnan, saj je v njem kar 80 % sredstev namenjenih za investicije, približno 27 milijonov za sanacijo posledic poplav iz leta 2023. Med večjimi investicijami je izpostavil izgradnjo Športnega parka Šoštanj, poslovne cone Metleče, kolesarsko povezavo med Šoštanjem in Velenjem, investicije na cestah, preobrazbo daljinskega ogrevanja in nekaj manjših projektov.
Osnutek proračuna in obrazložitev najdete na povezavi.
