»Prehod iz premoga v trajnostno prihodnost je velik izziv, ki zahteva usklajeno delovanje države, lokalnih skupnosti, gospodarstva, predstavnikov delavcev in Evropske unije. Prehod mora biti družbeno odgovoren in gospodarsko vzdržen, saj gre za vprašanje prihodnosti več deset tisoč ljudi, ki živijo in delajo v tej regiji. Evropska unija in naša država sta se zavezali, da bomo stopili na pot zelena prehoda, a nujno moramo zagotoviti, da tega bremena ne bodo nosili državljani. Poudarjam, da do danes iz državnega proračuna za TEŠ ni bil namenjen niti en evro, pa vsi vemo, koliko sredstev je ta energetska družba vrnila v proračun. Strategija za izstop je predvidela, da bomo leta 2033 izstopili iz premoga in kot župan, kot predstavnik regije v Državnem svetu ponovno vztrajam, da od te letnice ne nameravamo odstopiti, samo to je namreč zagotovilo, da bomo lahko dolino prestrukturirali v skladu z načeli pravičnega prehoda. V preteklosti smo na državo naslavljali veliko prošenj, danes pa zahtevamo – Naj bo pravičen prehod res pravičen za vse,” je na posvetu dejal župan MOV, Peter Dermol.
Regija SAŠA, ki že več kot 150 let nosi energetsko breme Slovenije, se danes sooča z velikimi izzivi, povezanimi z opuščanjem premoga. Med temi so množična izguba delovnih mest, grožnja socialni varnosti, negotovost glede razvoja lokalnega gospodarstva ter tveganje odmiranja mest. Zato je pravičen prehod ključen za zagotovitev socialne stabilnosti, gospodarske rasti in kakovosti življenja prebivalcev tudi v prihodnje.
Izstop iz premoga mora spremljati jasna in sistematična državna podpora. Brez dolgoročnega financiranja in vključujočega pristopa k načrtovanju ter izvedbi prehoda bo regija SAŠA utrpela nepopravljivo gospodarsko in socialno škodo. Zato zahtevamo spoštovanje sprejete Nacionalne strategije za izstop iz premoga ter ohranitev mehanizma Sklada za pravičen prehod, ki mora biti glavni vir financiranja za projekte, usmerjene v razvoj regije.
Ključni ukrepi, ki jih mora zagotoviti država, vključujejo ustvarjanje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, programe za prekvalifikacijo in zaposlitev delavcev, vzpostavitev novih poslovnih con, podjetniških inkubatorjev in razvoj inovativnih tehnologij. Poleg tega je treba nujno zagotoviti družbeno sprejemljive nadomestne vire energije, stabilne oskrbe s toploto in dostopna stanovanja za prebivalce regije.
Država mora prav tako zagotoviti financiranje za obnovo degradiranih območij, izboljšanje lokalne infrastrukture ter izvajanje podpornih sistemov za zaščito socialnih pravic delavcev. Ključni zakoni, kot sta Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in Zakon o gospodarskem prestrukturiranju regije, morajo biti pripravljeni na vključujoč način ter v skladu z načeli pravičnega prehoda.
Če država ne bo pravočasno ukrepala, bo regija SAŠA utrpela resne posledice. Izguba več kot 5.000 delovnih mest, povečanje socialnih stisk, odmiranje mest in beg mladih bodo vodili v dolgoročno gospodarsko stagnacijo regije. Poleg tega bo Slovenija zaradi odvisnosti od uvoza energije ter neustrezne prilagoditve izgubila konkurenčnost in samozadostnost na energetskem področju.
Pravičen prehod mora temeljiti na dobrih praksah iz drugih evropskih premogovnih regij, kjer so bile uspešno izvedene dolgotrajne prestrukturacije. Primeri iz Nemčije, Poljske in Češke kažejo, da je potrebno dolgotrajno financiranje, jasno opredeljeni cilji in vključevanje vseh deležnikov, da bi prehod prinesel nove priložnosti za razvoj.
Regija SAŠA zahteva, da država prevzame aktivno in odgovorno vlogo v procesu prehoda iz premoga. Le s sodelovanjem vseh deležnikov, jasnimi načrti in zadostnimi sredstvi bo prehod resnično pravičen in usmerjen v prihodnost. To je priložnost, da regijo spremenimo v zgled trajnostnega razvoja, inovacij in socialne stabilnosti.
Danes so se v času posveta pred stavbo Državnega zbora RS zbrali zaposleni iz Premogovnika Velenje, ki so pripravili miren protestni shod, saj so za svojo prihodnost resnično zaskrbljeni.
Vir: SZJ MOV
