Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je potrdil predlog zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, po katerem bi Termoelektrarna Šoštanj od 1. januarja 2025 do 30. aprila 2027 opravljala gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje v občinah Šoštanj in Velenje.
Lastništvo Teša in Premogovnika Velenje bi se preneslo s Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) na državo, družbi bi prešli v upravljanje Slovenskega državnega holdinga (SDH). Država bi za kritje stroškov javne službe Tešu namenjala nadomestilo, predlog zakona za tri kurilne sezone predvideva skupno 324 milijonov evrov, poleg tega bi bilo treba zagotoviti še 79 milijonov evrov za odplačilo kredita za šesti blok Teša. Pri tem bi bila cena ogrevanja fiksirana pri ceni s 1. oktobra letos, usklajevala bi se le z inflacijo. Teš bi lahko v primeru tržnih cen elektrike, ki bi presegale stroškovno ceno, proizvajal več elektrike, kot jo bo v režimu zagotavljanja toplote.
Predvidene rešitve so edina možnost, da se prepreči najhujši scenarij – da bi Teš in premogovnik morala v insolvenčne postopke, ter da se ohrani socialno varnost zaposlenih in ogrevanje za 35.000 prebivalcev, javne ustanove in podjetja, je dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Morebitno nadaljnje financiranje Teša in premogovnika s strani HSE bi pomenilo nedovoljeno državno pomoč, je dejal generalni direktor HSE Tomaž Štokelj. HSE bi namreč po 1. januarju 2025 lahko Tešu kril le tržno ceno proizvedene elektrike, ne pa več tudi stroškovne cene, ki je po Štokljevih besedah trenutno 70 odstotkov nad tržno.
K sprejemu zakona sta pozvala tudi direktor Teša Branko Debeljak in direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec, saj da gre za edino možnost, da se družbama omogoči nadaljnje poslovanje in zagotovi čas, da se z drugimi zakoni opredeli izstop iz premoga.
Trditvam v opoziciji niso verjeli
Zvonko Černač (SDS) je menil, da se težavo rešuje na napačen način – “s preoblikovanjem Teša v največjo toplarno na svetu, katere izgubo bodo krili davkoplačevalci”. Dejal je, da je poslovanje Teša negativno le zaradi emisijskih kuponov, in vlado pozval, naj skuša doseči, da se izvajanje sheme kuponov na evropski ravni zamrzne.
Aleksander Reberšek (NSi) je ocenil, da gre za podobno izsiljevanje poslancev kot v primeru potrjevanja 440 milijonov evrov državnega poroštva za Teš 6 v zadnjem trenutku. “Vsi vemo, da gre za prevaro,” je dejal in menil, da je v interesu energetskega lobija, ki podpira sončne elektrarne, da bo Slovenija pozimi bolj odvisna od uvoza električne energije, s čimer bodo trgovci z elektriko ustvarjali ogromne dobičke.
Poslanec NSi je ocenil tudi, da zakon odpira vrata razprodaji državne energetike, in pogrešal proučitev možnosti, da bi Teš in Premogovnik Velenje pripojili HSE. K slednjemu je pozvala tudi Ljudska iniciativa Velenje, katere predstavnik Asmir Bečarević je med drugim menil, da bo zakon odprl vrata korupciji.
Kumer je dejal, da bi pripojitev k HSE pomenila zelo veliko tveganje za nedovoljeno državno pomoč.
Lamot je znova poudaril, da je izstop iz premoga pred letom 2033 nesprejemljiv
Proti zakonskemu predlogu se je izrekel tudi župan Velenja Peter Dermol, saj da v njem ni nobenih zagotovil, da se bo premog izkopaval do leta 2033, in je pozval k zavezi, da se bo sprejelo zakona o zapiranju Premogovnika Velenje in o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije. Izrazil je tudi dvom, da bo predvideni način financiranja – ko se bi nadomestilo financiralo prek proračuna iz dividend HSE – skladen s pravili državnih pomoči.
Predsednik sindikata v premogovniku Simon Lamot je dejal, da je zanje izstop iz premoga pred letom 2033 nesprejemljiv.
Poslanska skupina SD je sprva predlagala dopolnila, s katerimi bi med drugim režim javne službe Teša določili do konca leta 2032, navedli, da mora biti v nadzornem svetu Teša vsakokratni župan Velenja, ter DZ zavezali k sprejetju zakonov o zapiranju premogovnika in prestrukturiranju regije. A so jih nato umaknili in skupaj s Svobodo predlagali sklepa, ki ju je odbor na koncu sprejel, in sicer da odbor vladi predlaga, da najkasneje v šestih mesecih sprejme zakona o zapiranju premogovnika in o prestrukturiranju regije, ter da je zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga skladen z nacionalno strategijo za izstop iz premoga in v ničemer ne prejudicira izstopa iz premoga najkasneje v letu 2033.
“Menim, da sta sklepa dober kompromis tako za lokalno skupnost kot za nas ter da na nek način izključuje bojazen za predčasni izstop iz premoga,” je dejal Predrag Bakovič (SD).
Nataša Sukič (Levica) je opozorila na visoke stroške s Tešem po gradnji 6. bloka, ki da je bila velika korupcijska afera, ki je povzročila družbeno oškodovanje. Kljub ekonomski in okoljski spornosti so se po seznanitvi z alternativnimi možnosti odločili zakon podpreti, da se bo pomagalo ljudem.
Aleš Rezar (Svoboda) je dejal, da je namen zakona v premostitvenem obdobju ohraniti delovna mesta in ogrevanje za dolino. Zaradi ponovne velike finančne injekcije so imeli velik zadržek, ampak ne vidijo druge rešitve, je povedal.
Vir: STA
