Nataša Bogovič Avšič iz Svobode je danes v DZ spomnila na zgodbo o gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš), na opozorila, tudi Golobova, glede napak in na korupcijske škandale v tem projektu. Potem ko je vlada napovedala reševanje Premogovnika Velenje in Teša, ki naj bi mu sicer grozil stečaj, z interventnim zakonom za zagotavljanje javne službe za oskrbo s toploto v Šaleški dolini, je premierja povprašala o njegovem stališču do te zgodbe.
Spomnimo: Ob napovedi interventnega zakona sta Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj sklicali izredno sejo, na kateri so številni svetniki, predstavniki sindikatov in sveta delavcev izrazili številne dvome, skrbi in morebitne posledice, ki jih lahko prinese interventni zakon. Oba župana interventnega zakona takrat nista podprla, predvsem sta ob tem poudarila, da ta še ne prinaša pravičnega prehoda.
“Šesti blok Teša je nastal kot projekt lokalne ekipe, ki ji je uspelo ugrabiti celotno državno politiko in stroko v letih od 2004 do 2012 z redkimi izjemami. Od leta 2008 smo govorili, da so podatki o premogu zlagani, da ga ni niti dovolj niti po takrat navedeni ceni, kar se je za resnično pokazalo ob energetski krizi,” je dejal Golob in dodal, da je ob tej krizi obiskal jamo in se lahko prepričal, da “ni ne premoga, ne rudarjev in ne električne energije”.
Sedaj smo po njegovih besedah soočeni s tem, da zaradi zaostrenih razmer na trgu – predvsem na trgu emisijskih kuponov in kar se tiče državnih pomoči – Teš na isti način ne more več obratovati, saj bi letno ustvarjal več kot 250 milijonov evrov tekoče izgube. Holding Slovenske elektrarne (HSE), v katerega sodita Teš in Premogovnik Velenje, Evropska komisija in gospodarsko ministrstvo zato snujejo rešitve za družbi, ki naj bi ju zaprli v letu 2033.
“To obdobje se bo izkoristilo za to, da se poskrbi za toplotno oskrbo celotne regije, da se prilagodi obratovanje Premogovnika Velenje in Teša potrebam po toploti, zalogam premoga in delovne sile ter da se začnejo izvajati določena zapiralna dela in da se izrazito zmanjša strošek zapiranja v primerjavi s tistim, če bi nanj čakali do leta 2033. V tem obdobju se predvideva prihranek za državo v višini več kot milijarde evrov,” je povedal.
S takšnim programom prestrukturiranja se po njegovem odpravlja glavno napako iz preteklosti. “Glavna napaka je bila, da je celoten projekt temeljil na lažnih podatkih o premogu in je bil zato predimenzioniran z namenom, da se lahko naroči pilotni projekt, v katerem je šla cena v nebo,” je dejal. Ob tem se s programom prilagaja obratovanje obeh družb potrebam Šaleške doline po toploti in obsegu obstoječe delovne sile.
Prihranek HSE iz naslova emisijskih kuponov se bo po njegovih besedah lahko porabil za naložbe v nove vire toplote v Šaleški dolini, predvsem pa v nove vire električne energije. “To, da bo HSE po novem plačeval za polovico manj emisijskih kuponov, v ničemer ne vpliva na prihodke Podnebnega sklada RS iz naslova emisijskih kuponov,” je opozoril premier in zatrdil, da prihodki oz. sredstva, ki jih ima država na razpolago, ostanejo enaka, zmanjšal se bo le strošek HSE.
Vir: STA
