Pismo objavljamo v celoti:
v oddaji Odmevi dne 20. novembra 2024 ste izpostavili številne izzive, povezane z zapiranjem Premogovnika Velenje, Termoelektrarne Šoštanj in sanacijo Šaleške doline. Vaša izjava, da gre pri TEŠ za enega najbolj zgrešenih projektov v zgodovini Slovenije, ter priznanje, da posledice tega projekta še danes čutimo in jih bomo tudi v prihodnje, odpira številna pomembna vprašanja – sploh v času sprejemanja t. i. interventnega zakona.
Šaleška dolina je v preteklosti prispevala ključen delež k energetski stabilnosti Slovenije, zdaj pa se sooča z zahtevno preobrazbo regije, ki mora biti izvedena pravično in premišljeno.
Glede na izpostavljene izzive in v kontekstu vaše izjave vas prosim za konkretne odgovore na naslednja vprašanja:
- Koliko sredstev je država v zadnjih petih letih iz proračuna Republike Slovenije namenila Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj? Kakšni so bili konkretni nameni teh sredstev (podpora obratovanju, sanacija, socialni programi ipd.)?
- Koliko sredstev sta omenjeni podjetji (PV, TEŠ) v istem obdobju prispevali v državni proračun v obliki davkov, prispevkov, poroštev ali drugih dajatev?
- Koliko sredstev se iz naslova kvot emisijskih kuponov steka v Podnebni sklad Republike Slovenije in komu so namenjena ta sredstva?
- Ali namerava Vlada Republike Slovenije vzpostaviti sistem nacionalnega financiranja za pravičen prehod SAŠA regije, kot to počnejo številne druge evropske države, ki so prav tako v procesu prestrukturiranja premogovnih regij?
- Zakaj v zadnjem mesecu obratuje Termoelektrarna Šoštanj na največji možni zmogljivosti – delujejo blok 6, plinski turbini in celo okoljsko sporni blok 5 z bistveno slabšim izkoristkom – in kako to vpliva na proračun Republike Slovenije?
Kot župan Mestne občine Velenje težko spremljam, kako predstavniki države v zadnjih tednih kriminalizirate Šaleško dolino in ponovno s prstom kažete na domnevno preplačano investicijo v blok 6 TEŠ. To poslušamo že zadnjih 15 let in vedno takrat, ko predstavniki države želite preusmeriti pozornost in opravičiti svoja dejanja. Takšne izjave prizadenejo lokalno skupnost, sindikate in delavce, saj ne prispevajo k iskanju rešitev, ampak povečujejo nezaupanje. V Šaleški dolini si prizadevamo za pravičen prehod regije in pričakujemo, da bo Vlada Republike Slovenije spoštovala svojo zavezo o izstopu iz premoga leta 2033.
Ponovno poudarjam, da prestrukturiranje regije ni zgolj zapiranje Premogovnika Velenje in zaščita rudarjev, ampak vključuje širše podporne sisteme, kot so sociala, izobraževanje, infrastruktura, stanovanja in ohranjanje rudarske dediščine.
Če želimo prestrukturiranje izvesti na pravičen in uspešen način, je nujno, da čim prej finančno ovrednotimo potreben obseg ukrepov ter zagotovimo sredstva v državnih proračunih. Premogovne regije v Evropi imajo poleg evropskih sredstev jasno opredeljena tudi nacionalna sredstva, ki so ključna za pravičen prehod. V Sloveniji je bilo SAŠA regiji iz državnega proračuna doslej namenjenih zgolj 13 milijonov evrov (za ONPP), večina drugih sredstev pa prihaja iz evropskega Sklada za pravičen prehod.
Verjamem, da si vsi želimo, da bi proces prehoda potekal na način, ki ne bo dodatno obremenjeval lokalne skupnosti, temveč bo omogočil razvoj novih priložnosti, ohranitev delovnih mest in kakovosti življenja. Prepričan sem, da bomo le z jasno vizijo, dolgoročnim načrtovanjem in tesnim sodelovanjem vseh deležnikov lahko dosegli te cilje.
