V sredo, 17. aprila 2019, je v sejni sobi Premogovnika Velenje potekal slavnostni podpis nove kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije. Pogodbo, za katero so pogajanja in usklajevanja trajala dobra tri leta, je s strani delodajalcev vodil generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob.
Dozdajšnja kolektivna pogodba premogovništva Slovenije je bila v veljavi od leta 1996, v tem času je bilo sprejetih tudi pet aneksov. Nova kolektivna pogodba ima štiriindvajset področij, zato v nadaljevanju predstavljamo zgolj tista, kjer so dogovorjene bistvene spremembe.
Polni delovni čas v dejavnosti premogovništva je v novi kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije opredeljen v razponu med najmanj 36 ur in največ 40 ur tedensko, pri posameznem delodajalcu pa se ta delovni čas natančneje določi s podjetniško kolektivno pogodbo. Nova pogodba opredeljuje tudi efektivni delovni čas, ki je opredeljen kot čas, v katerem delavec dela. To pomeni, da je delavec v tem času na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V efektivni delovni čas delavcev, ki delajo v jami, se všteva tudi čas pohoda na delovišče in čas pohoda z delovišča ter priprava na delo pred in po zaključku dela – oboje izven jame v skupnem trajanju 15 minut. Delavec, ki dela polni delovni čas v jami, je upravičen do dodatka za pripravo na delo, skladno z novo kolektivno pogodbo.
Nov način določanja števila dni dopusta
V prejšnji pogodbi je bil dopust definiran po skupnem številu doseženih delovnih let, število let pa se je lahko korigiralo s kriteriji, kot so tarifni razred delovnega mesta, pogoji dela ipd. Bili sta postavljeni dve lestvici, ena za delavce zunaj in druga za delavce v jami. Po novem bo to področje urejeno enako kot v KPES. Še vedno je osnova skupna delovna doba. Po lestvici so opredeljeni dnevi dopusta, dodajajo pa se dodatni dnevi dopusta po kriterijih, kot so tarifni razred, pogoji dela, starost ter osebne in družinske okoliščine. Lestvica je torej ena, za delavce, vključene v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (ODPZ) pa je dodana tabela, ki glede na stopnjo uvrščenosti delovnega mesta v ODPZ ter delovno dobo posameznika opredeli dodatne dneve dopusta (od 0 do 10 dni). Naslednja posebnost nove pogodbe je maksimalna odmera (kapica) letnega dopusta iz kriterijev skupne delovne dobe, tarifnega razreda, pogojev dela in ODPZ, ki znaša 40 dni.
Sistem obračuna plač
Plača bo sestavljena iz osnovne plače, dodatkov, dela plače za delovno uspešnost in, kadar je tako dogovorjeno pri delodajalcu, še s plačilom za poslovno uspešnost. Sprejeti bo treba še Splošni Akt o plačah v družbah, zavezanih kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije.
Pri dodatkih je z novo kolektivno pogodbo uvedena tudi sprememba pri dodatku za delovno dobo. Do zdaj je bila osnova pokojninska doba, po novem pa je osnova dejanska delovna doba zaposlenega, hkrati se je odstotek za obračun dodatka povečal z 0,5 na 0,6 odstotka. Uvede se tudi ustrezno prehodno obdobje. Z novo pogodbo se uvede tudi novi, 20-odstotni dodatek za začasno prerazporeditev delovnega časa na soboto – ta dodatek se izključuje z nadurnim delom, prav tako se ne izplačuje, če je bilo delo v soboto načrtovano z rednim razporedom (delovni koledar).
Kaj pa regres za letni dopust?
Bistvena sprememba je pri regresu za letni dopust; ta se z novo pogodbo obračunava v višini 70 odstotkov povprečne bruto plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji, nadomestilo deputata pa je določeno s fiksnim zneskom v letni višini 600 evrov bruto na zaposlenega. Ostali prejemki so enaki kot v KPES.
Tarifni razredi enaki kot v KPES
Sestavni del nove kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije je tudi Tarifna priloga. Najnižje osnovne plače za polni delovni čas in po posameznih tarifnih razredih so v dejavnosti premogovništva v večini tarifnih razredov popolnoma enake kot v KPES. Za I. tarifni razred osnovna mesečna bruto plača znaša 600 evrov, za II. tarifni razred 720 evrov, za III. 792 evrov, za IV. 930 evrov, za V. 1.050 evrov ter za VI. tarifni razred 1.272 evrov. V tarifnih razredih od VII do IX je osnovna mesečna bruto plača nekoliko nižja kot v KPES. V VII. tarifnem razredu ta znaša 1.626 evrov, v VIII. 2.190 evrov in v IX. tarifnem razredu 2.608 evrov. Dogovor vseh pogodbenih strank o morebitni spremembi tarifne priloge za prihodnje leto mora biti sklenjen do konca novembra tekočega leta. Podlaga so uradni podatki Statističnega urada RS o rasti cen življenjskih potrebščin, ekonomsko stanje v dejavnosti premogovništva in gospodarstva Slovenije v zadnjih dvanajstih mesecih. Če dogovora ne bo, se znesek NOP poveča za 85 odstotkov, v primeru negativne rasti pa zniža za 15 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v zadnjih dvanajstih mesecih pred usklajevanjem.
SDRES o podpisu
Menimo, da je nova KPPS glede na ostale KP dejavnosti nekoliko ugodnejše, vendar kljub temu slabša od predhodne. Na splošno lahko rečemo, da slednje velja tudi za vse ostale KP dejavnosti. Podpisana KPPS ima tudi eno posebnost in sicer veljati začne prvi dan naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije , medtem, ko pa tarifni del in Tarifna priloga h KPPS stopita v veljavo v družbah (skupine PV), ki so zavezane h KP dejavnosti premogovništva Slovenije potem, ko s tarifnim delom in tarifno prilogo uskladijo svojo podjetniško kolektivno pogodbo oz. splošne akte in ti stopijo v veljavo.
Da sta pogajalske strani sprejele takšen kompromis (pogajanja o tarifnem delu oz. plačah se preložijo v podjetje) je zagotovo vplivalo tudi dejstvo, da je bil vodja pogajalske skupine Energetske zbornice mag. Ludvik Golob, ki je tudi generalni direktor Premogovnika Velenje d.o.o. Njegovo pogajalsko skupino so pretežno sestavljali njegovi ožji sodelavci iz Premogovnika Velenje (mag. Anica Salmič, mag. Mojca Letnik, mag. Suzana Koželjnik, Sonja Kugonič in Ivan Pohorec), predstavnika Energetske zbornice (Klemen Vehovar in Metka Penko Natlačen) in predstavnica HSE (Alenka Erker Lozinšek). Sindikalno pogajalsko skupino, ki jo je vodil Peter Bršek, so pretežno sestavljali predstavniki SPESS (Peter Bršek, Simon Lamot, Jože Borovnik in Andrej Vodušek), SDRES (Asmir Bećarević, Miralem Romanić in Gregor Brglez) in SDE (Anton Lisec).
Izjava predsednika SDRES Asmirja Bećarevića ob podpisu Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije:
Od zadnjega podpisa KPPS mineva častitljivih 23 let. SDRES je s podpisom k njej pristopil leta 2015, takoj po ustanovitvi sindikata. Na to smo lahko ponosni! Pomembno vlogo je pri tem imela naša akcijska moč, ki se je izražala tudi v številčnem članstvu. Vprašanje je, če bi lahko k njej pristopili danes. Pomembno je, da smo podpisniki panožne kolektivne pogodbe in tako enakopraven sogovornik na državnem nivoju. Eden glavnih ciljev ob ustanovitvi sindikata je ravno bila zaščita delavskih pravic s pristopom h KPPS in seveda KPPV, kateri žal, zaradi prevelikih interesov drugih, še nismo uspeli pristopiti. Tako smo se lahko aktivno vključili v pogajanja in vsaj poizkušali ohraniti pravice, ki so jih naši kolegi »kameradi« skozi zgodovino premogovništva uspeli izboriti.
Danes imam mešane občutke. Videti je, kot da so delodajalci takrat pred 23 leti bolje razumeli družinske potrebe in delovne pogoje delavcev, saj je častitljiva KPPS v nekaterih delih boljša kot nova KPPS. Pravega razloga, da vrednost kolektivnih pogodb upada, ne znam podati. Morda je razlog v upadanju članstva in pasivnosti nasploh, kar se odraža v današnjih kolektivnih pogodbah nasploh. Poleg tega je leta 1996 podpisnik na strani delodajalcev bila Vlada Republike Slovenije. Prepričan sem, da se leta 1996 na delavce ni gledalo le kot na strošek dela, ampak pomemben dejavnik v delovnem, družinskem in gospodarskem procesu. Takrat so se delodajalci zavedali, da je pot do uspeha odvisna predvsem od delavcev in to tudi pokazali. Danes pa gre za lepe besede, dobesedno pa vse na silo. Pritiski na strošek dela so iz dneva v dan močnejši, saj je delodajalcem v interesu čim bolj fleksibilna in poceni delovna sila ter možnost lažjega in hitrejšega odpuščanja. Morda bo pa le prišel čas, ko se bodo delodajalci začeli zavedati, da lahko pridobijo in ohranijo dobre delavce le, če jih bodo pošteno plačali ter nudili varno zaposlitev in dovolj prostega časa za kvalitetno življenje v vsakem pomenu besede.
Na današnjem podpisu je delodajalce kot partner in pogajalec zastopala Energetska zbornica Slovenije (EZS), ki je na Upravnem odboru tudi imenovala pogajalsko ekipo. Pogajalsko ekipo s strani delojemalcev so sestavljali predstavniki treh reprezentativnih sindikatov, in sicer Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS), Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) ter Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE). Na strani delojemalcev je pogajalsko ekipo vodil Peter Bršek. V imenu EZS je pogodbo podpisal predsednik Marjan Eberlinc, v imenu SPESS-a njen predsednik Peter Bršek, v imenu SDRES-a predsednik Asmir Bećarević, predsednik SDE pa bo zaradi odsotnosti pogodbo podpisal naknadno.
