Minister napovedal konec uporabe premoga do leta 2033

V okviru delovnega obiska je v ponedeljek, 13. septembra 2021, Premogovnik Velenje (PV) in Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) obiskal minister za infrastrukturo v Vladi Republike Slovenije Jernej Vrtovec z ekipo.

Skupaj s poslovodstvom Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) si je ogledal potek izkopavanja premoga na odkopu na koti -110/B v jami Pesje, skoraj 500 metrov pod zemljo, ki so ga zagnali v preteklem tednu, ter se seznanil z načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja podjetja. Sledil je obisk Termoelektrarne Šoštanj ter 127-metrskega 600-megavatnega bloka 6. Ministrov obisk se je zaključil z razpravo v Kulturnem domu Šoštanj, na kateri so vsi ključni deležniki prihodnjih procesov prestrukturiranja odgovorili na vprašanja, povezana s postopnim opuščanjem pridobivanja premoga in proizvajanjem električne energije iz tega vira.

Velenjskega župana skrbijo delovna mesta

Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec se je včeraj v Velenju pogovarjal tudi z županom Mestne občine Velenje Petrom Dermolom, ki pa se pod strategijo izstopa iz premoga ne bi podpisal, ker je v njej premalo zavez, vezanih na nova delovna mesta. Ocenjujejo, da bi potrebovali okrog 5000 novih delovnih mest medtem ko jih strategija predvideva do leta 2030 le 500. Tudi sama letnica izstopa iz premoga naj ne bi dajala dovolj časa za izpeljavo vseh postopkov.

Ne želijo biti odvisni od energetskih družb

V preteklosti smo že poročali, da je Mestna občina Velenje izkazala interes za zagotavljanje toplotne energije z monosežigom komunalnega blata, razmišljajo tudi o uporabi geotermalne energije iz Topolšice. V prihodnosti ne želijo biti več odvisni od energetskih družb in menijo, da mora zadevo prevzeti Komunalno podjetje Velenje.

Premogovnik Velenje pred velikimi izzivi

Ne glede na odločitev o letnici izstopa iz premoga je treba čim prej pripraviti Zakon o postopnem zapiranju PV, ki mora zagotoviti ustrezne javne vire financiranja zapiranja, sanacije okolja in skrb za socialno varnost zaposlenih v PV in TEŠ, tudi za celotno obdobje vzdrževanja premogovnika po opustitvi rabe premoga in Zakon o prestrukturiranju SAŠA regije, je povedal generalni direktor PV dr. Janez Rošer in dodal: »Pri razpravi o prenehanju odkopavanja premoga v Šaleški dolini je potrebno upoštevati tudi tehnične parametre premogovnika, koncept odkopavanja, ki omogoča optimalni izplen obstoječega nahajališča lignita po tehnični in ekonomski plati (s tem se zmanjša obseg jame in likvidacij jamskih objektov), ter sanacijo površja, kar pomeni, da Premogovnik Velenje ni nekaj, kar bi bilo mogoče zapreti čez noč. Danes je v Premogovniku aktivnih jamskih prog v dolžini dobrih 50 km, letno izdelamo približno šest km novih prog, prav toliko pa jih likvidiramo. Proge, izdelane letos, so osnova za proizvodnjo v prihodnjih letih. Bistveno je, da razpolagamo z dolgoročnimi usmeritvami, z dinamiko odkopa, torej s potrebnimi količinami premoga po letih. Le tako lahko primerno optimiziramo in racionaliziramo procese in resurse. Dokler bo namreč obratovala proizvodnja, podjetje potrebuje ustrezne, kvalificirane kadre. Verjetno pa je razumljivo, da je glede na vso negativno konotacijo v medijih že danes interes za vpise v rudarsko šolo majhen, v bodoče pa bo to za nas eden ključnih izzivov. Znanja je v Premogovniku Velenje ogromno, akumuliralo se je skozi desetletja sistematičnega in strokovnega dela. Ravno znanje in izkušnje zaposlenih so botrovali razvoju lastne Velenjske odkopne metode, znanje in izkušnje pa so bili tudi ključna prednost podjetja, zaradi katerih so doseženi izjemni rezultati v premogovništvu v svetovnem merilu.«

Da mora država čim prej pripraviti Zakon o postopnem zapiranju PV in zanj opredeliti finančne vire ter najti rešitev za nadomestna, enakovredna delovna mesta, so prepričani v sindikatih obeh družb. Upoštevati je potrebno energetske, socialne in okoljske dejavnike, ki lahko povzročijo negativne posledice, so še opozorili na razpravi. Z letnico 2033 za izstop iz premoga pa se ne strinjajo.

Minister Košorok vztraja pri letnici 2033

Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Blaž Košorok je povedal, da je letnica 2033 zadnji rok, do katerega morajo biti izpeljani vsi postopki za izhod iz premoga. V ta namen se mora Premogovnik Velenje pripraviti na kontrolirani izstop.

Kot alternativo sedanjemu toplotnemu ogrevanju iz Teša pa Košorok vidi predvsem energijo iz obnovljivih virov energije.

Vrtovec obljublja delovna mesta in opozarja na finančne težave TEŠ

Minister Jernej Vrtovec je spomnil, da je Teš lani ustvaril za okoli 250 milijonov evrov izgube, cena CO2 kuponov pa se je približala 65 evrom. "Glede strategije izstopa iz premoga ministrstvo predlaga letnico 2033. To je optimalna letnica, ko lahko zagotovimo tudi dovolj finančnih sredstev za prestrukturiranje regije. S strani Evropske komisije lahko v prvi fazi prejmemo okoli 240 milijonov evrov denarja, ki ga lahko vežemo na različne razpise," je dejal minister.

Zagotavljajo pa, da vlada ljudi ne bo pustila samih ampak bo pomagala regiji, da skupaj zagotovijo novih 5000 delovnih mest. Pripravljeno strategijo nameravajo predložiti vladi, ki bi jo do 1. oktobra tudi potrdila.

»V Šaleški dolini imamo res veliko znanja, tako v TEŠ kot PV, izjemne ljudi, ki vsak dan sodelujejo pri proizvodnji električne energije. Naredili bomo vse, da ljudje v Šaleški dolini po zaprtju premogovnika ne bodo ostali sami. Črpali bomo sredstva iz treh različnih skladov. Zavedamo se problema, ki nastaja in je finančno pogojen. Kot vemo, je TEŠ lani ustvaril 250 mio evrov izgube in glede na to, da so danes cene CO2 kuponov zelo visoke in se bodo predvidoma še višale, se narekuje izreden tempo sprejemanja naših odločitev in o tem smo danes ves dan govorili z vodstvi energetskih družb in župani. Resorno ministrstvo za letnico izstopa iz premoga predlaga letnico 2033. To je tista optimalna letnica, do katere lahko zagotovimo tudi dovolj sredstev za prestrukturiranje. Že do novega leta želimo vladi predložiti Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje,« je na razpravi povedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Težave povzročajo emisijski kuponi

Generalni direktor HSE in TEŠ dr. Viktor Vračar je na razpravi med drugim dejal: »HSE nima vpliva na cene emisijskih kuponov. Možnosti holdinga v tem kontekstu so izčrpane, saj današnja cena emisijskih kuponov predstavlja 2,3-kratnik cene proizvodnje električne energije. To pomeni, da kolikor plača TEŠ premogovniku za premog, gre še 2,3-krat toliko za CO2 kupone. Če razložim še bolj plastično - za 100 mio evrov letnega plačila PV, bi moral TEŠ danes plačati še 230 mio evrov za CO2 kupone, kar je seveda finančno nevzdržno.

Naša odgovornost je, da proaktivno pristopimo k iskanju rešitev. Skupaj s še 12 državami v EU, ki so več kot 20-odstotno odvisne od fosilnega goriva v energetiki, smo analizirali možne oblike državne pomoči. Med njimi je Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki bi zagotovil določena sredstva za postopno izvedbo sanacijskih del. Drugi ukrep je mehanizem zmogljivosti oz. CRM- mehanizem, ki je v novem zakonu o energetski oskrbi predviden, a ga je potrebno zagovarjati pred evropsko komisijo. Tretja možnost pa je uvrstitev Slovenije v mednarodni modernizacijski sklad. V Evropi praktično ni termoelektrarne, ki bi takšno obveznost kuponov lahko sama prenesla in ne bi negativno poslovala. Zagotovo pa to niso tiste termoelektrarne, ki še niso amortizirane in nosijo obveznosti do kreditojemalcev.«

Razprave so se poleg govorcev - ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca, generalnega direktorja HSE in TEŠ dr. Viktorja Vračarja, generalnega direktorja PV dr. Janeza Rošerja, župana Mestne občine Velenje Petra Dermola, župana Občine Šoštanj Darka Meniha ter župana Občine Šmartno ob Paki Janka Kopušarja, udeležili tudi državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, član poslovodstva HSE mag. Marko Štrigl in Uroš Podobnik, direktor TEŠ Mitja Tašler, direktor PV Aleš Logar, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije SDE Branko Sevčnikar, predsednika Sveta delavcev PV Danilo Rednjak, predsednik sindikata SPESS PV Simon Lamot, predsednik Sveta delavcev TEŠ Marko Vertačnik, predsednik sindikata TEŠ Danilo Tajnik, direktor občinske uprave MOV Iztok Mori in direktor občinske uprave Občine Šoštanj Drago Koren. Predstavniki SDH se dogodka niso mogli udeležiti.

Foto: Služba za odnose z javnostmi TEŠ

Komentiraj