23. Lirikonfest, fesitval liričnega in potopisnega občutja je med 11. in 13. junijem v Velenju postregel s festivalno izbranimi izvirnimi in prevodnimi pesniškimi branji v prepletu s festivalno izbranim najboljšim slovenskim literarnim potopisom ter festivalno izbrano kantavtorsko glasbo. Svoj vrhunec pa je festivalno dogajanje dočakalo v četrtek zvečer, ko je bila na sporedu še Akademija Poetična Slovenija, na kateri so podelili tri nagrade in plaketo.

V slavnostno prireditev, ki jo je vodil Boštjan Oder, je zbrane v Vili Bianci s koncertom popeljal Peter Andrej z zasedbo. Goste in nominirance je nato pozdravil župan MOV, Peter Dermol, sledila je podelitev nagrad in plakete, ki so jih podeljevali župan, predsednica uprave Ustanove Velenjska knjižna fundacija Karmen Grabant, ustanovni pobudnik in večletni vodja Lirikonfesta Velenje Ivo Stropnik, mednarodno Pretnarjevo nagrado pa še vodja programa Slovenščina na tujih univerzah na Centru za slovenščino Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Mojca Nidorfer in Zvonka Pretnar, sestra Toneta Pretnarja, po katerem je poimenovana nagrada.

Lavreati 23. Lirikonfesta

Osrednjo festivalno nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti sta letos prejela dva nominiranca – Borut Gombač in Matej Krajnc.

Ožji nominiranci (za dvoletno obdobje): Cvetka Bevc, Marij Čuk, Borut Gombač, Aleš Jelenko, Matej Krajnc, Cvetka Lipuš, Anja Zag Golob.

Borut Gombač je pesnik, dramatik in pisatelj. Od leta 1992 je zaposlen v Univerzitetni knjižnici Maribor. Leta 2006 je za pesniško zbirko Razblinjene dlani (Subkulturni azil) in zbirko pravljic Velike oči male budilke (Aristej) dobil Glazerjevo listino, nagrado za vrhunske dosežke na področju literature Mestne občine Maribor, leta 2020 pa za zbirko S konico konice jezika (Hiša poezije) Veronikino nagrado za najboljšo slovensko pesniško zbirko leta. Objavil je štiri pesniške zbirke (Razblinjene dlani, 2004; Sence in sinkope, 2007; Prehod, 2013; S konico konice jezika, 2019). Izdal je tudi šest knjig za mlade. Gombačeve popevke, songe in šansone najdemo na treh samostojnih zgoščenkah in na več albumih ter kompilacijah najrazličnejših glasbenih izvajalcev. Je pisec širokega spektra književnosti, kamor sodi vse od pisanja kratkih zgodb, radijskih iger, pravljic, radijskih iger, besedil za songe vse do poezije. Je pobudnik Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, prejemnik Glazerjeve listine (2006), nagrade za vrhunske dosežke na področju literature Mestne občine Maribor in prejemnik Veronikine nagrade (2020) za najboljšo pesniško zbirko leta.

Matej Krajnc je slovenski pesnik, pisatelj, kantavtor, prevajalec in publicist; po izobrazbi je univerzitetni literarni komparativist, magister primerjalne književnosti. Strokovno publicistično ga zanima glasbena zgodovina, prevajanje in verzologija. – Izdal je preko šestdeset pesniških zbirk. Od leta 2003 objavlja tudi prozo in je avtor preko trideset proznih del. Obsežen je tudi njegov prevajalski opus; kot samostojni prevajalec ali soprevajalec je objavil več kot trideset knjižnih prevodov (mdr. je iz angleščine, hrvaščine, srbščine idr. jezikov prevedel dela Alexandra Popa, Boba Dylana, Leonarda Cohena, Toma Waitsa, Zdenka Franjića, Dragana Velikića idr.) – Kantavtorsko ustvarja od leta 1992, pri čemer združuje poezijo in glasbo, kot npr. Bob Dylan, Tom Waits, Leonard Cohen, v Sloveniji pa Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Marko Brecelj idr. Svoje pesmi že dobri dve desetletji tudi uglasbuje v kantavtorski/šansonski maniri in redno izdaja nosilce zvoka.

Velenjica – čaša nesmrtnosti je vseslovenska književna nagrada za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. stoletju. Izkazana je s festivalno listino in umetniškim bronastim kipom velenjica – čaša nesmrtnosti akademskega kiparja Jurija Smoleta. Od leta 2021 je pospremljena z zasaditvijo oziroma posvetitvijo visokorastočega drevesa v Gaju poezije Velenje.

Mednarodno Pretnarjevo nagrado in častni naslov »ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika« je prejel dr. Milan Košuta. Književnik in glasbenik je »zaslužen tako za trajnejše, večdesetletne prispevke pri mednarodnem slovensko-italijanskem čezmejnem povezovanju in uveljavljanju slovenske literature in jezika v italijanskem kulturnem prostoru kot tudi za izjemne dosežke v zadnjih letih tako na pedagoškem, raziskovalnem kot umetniškem področju, med slednje sodi predvsem vrhunski prevod Prešernove zbirke Poezije v italijanski jezik,« so zapisali v obrazložitvi nagrade.

Krilato želvo – literarno nagrado za najboljši slovenski knjižno objavljeni literarni potopis preteklega leta prejme Marjan Rajšp, za njegovo delo Doseg bega (samozaložba 2023), ki se “kot literarni potopis spretno poigrava z bralstvom,” piše v obrazložitvi. Rajšp je mariborski pisatelj in knjižničar v eni od enot Mariborske knjižnice. Napisal je romaneskni prvenec Teža naslednjega jutra (2015), že omenjeni potopisni roman Doseg bega (2023), prvi »statični potopis«, in pesniško zbirko Privid utehe (2017). Temo in like za roman Doseg bega je našel na svojih romanjih po znameniti poti El Camino.

Lirikonov zlát 2024 – literarno priznanje/plaketa za vrhunske oz. najboljše festivalne prevode novejše poezije za odrasle so prejeli Klemen Pisk ter skupaj Špela Sevšek Šramel in Miha Kragelj.

• Klemen Pisk je prevajalec, pisatelj, pesnik in glasbenik. Prevaja iz poljščine, finščine, litovščine, češčine, lužiške srbščine, angleščine, ruščine in hrvaščine. V slovenščino je prevedel preko trideset del, predvsem iz poljščine in baltskih jezikov, namenjenih najmlajšim, mladim odraslim in odraslim. Je avtor več leposlovnih del (pesniških zbirk, kratke proze, romana), občasno piše tudi literarne kritike.
• Špela Sevšek Šramel  je raziskovalka, predavateljica in prevajalka slovaške književnosti. Zaposlena je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prevaja slovaško prozo 20. stoletja, posveča pa se tudi prevodom poezije, mladinske književnosti in dramatike. Področje njenega raziskovanja so prav tako slovensko-slovaški kulturni odnosi, kritika prevajanja, v zadnjem času pa se posveča prevajanju korespondence z začetka 20. stoletja.
• Miha Kragelj je raziskovalec in prevajalec slovaške kulture in književnosti. Živi in ustvarja na Slovaškem. S prevodi slovaške poezije se je predstavil na univerzitetnih prevajalskih natečajih ter sodeloval pri prevajanju zbornika prevodov slovaških avtorjev. Posveča se raziskovanju slovensko-slovaških kulturnih odnosov v 20. stoletju.

Večletna glavna pokrovitelja akademije/Lirikonfesta: Mestna občina Velenje in Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Vir: Ustanova Velenjska knjižna fundacija/Lirikonfest