Velenjčan sem že celo življenje, a Velenja nikoli zares nisem spoznal. Danes si dajem to izkušnjo, s priznanjem, da še vedno iščem načine in zbiram pogum, kako momentalno prispevati svoja razmišljanja med ljudi, katerim recimo sta včeraj v sklopu javne razprave o Lokalnem programu kulture, zelo očitno bila prioriteta zastonj kozarec alkohola in kruhki s salamami. Sicer pa je včerajšnja razprava izpadla bolj kot Pritržnikov enourni monolog, saj nihče od lokalnih kulturnikov ni imel konkretnega predloga za 6 letni kulturni program v Velenju. Izgledalo je, kot da so ljudje tam, ker pač nekako službeno morajo biti, je pa res, da način predavanja kot samega, ni ravno dajal občutka, da bi bil usmerjen v tvorbo konkretne debate na zastavljeno temo. Neka prisrčna, starejša gospa iz Mozirja je sicer podala svoje skromno mnenje, a ni bilo videti, da bi v Velenjčanih vzbudila kaj zanimanja, je pa po tem prikimavanje udeleženih vzbudil član Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje s svojim odločnim govorom o tem, kako moramo s kulturo nazaj v čas. Človek zadaj mene je 10 minut pred koncem predavanja na glas rekel: “Gremo na pir”, se vstal in odkorakal iz dvorane.
To so torej lokalni borci za kulturo, ki nas želijo zapeljati v zlate čase pred korono – ne razumite me narobe, nisem proti nikomur in ničemur, zavedam se tudi, da so to prav srčni ljudje, a moj pogled je v tem primeru polno usmerjen le v razvoj družbe kot take in menim, da eni in isti obrazi v komfortu svojega položaja, mogoče potrebujejo nekaj posodobitev ali stranske pomoči. Dokler bodo kultura, čik, alkohol in meso, se zavest družbe ne bo pomaknila nikamor drugam, kot pa samo globlje v zapor uma. Kultura smo namreč mi, naš notranji svet, ki tvori zunanjega in danes praktično lahko vidimo, kako družba zrcali kulturo in jo objema v svoje okove. Dobra strateška poteza bi v tem času bila obrniti ta proces, saj je kultura izjemno močno sredstvo za dvig zavesti v družbi. Če v obstoječi program kulture dodamo nekaj svežine in pristnosti, v prepletu z digitalnimi mediji, ki v komunikaciji z ljudstvom lahko delujejo bolj interaktivno in dinamično, lahko na eni strani privabimo turiste, si dvignemo ugled kot mesto, na drugi strani pa z upolnomočenjem družbe rešimo ogromno težav na drugih področjih.
Ravno v času prehoda med dimenzijami, ko stara zavest opazno postopoma bledi v času in ko se sočasno nekako formira nov svet ljubezni ter novega zavedanja sebe, bi dobro delo nekaj konkretnih sprememb na tem področju. Temu bi Velenje, promovirano kot srčno mesto, lahko namenilo eno zasluženo, daljše poskusno obdobje. Za ogromno ostalih potez v sklopu lokalne kulture, pa menim, da na neki stopnji gre, oprostite izrazu, prav za podcenjevanje ljudi, zgolj nabiranje volilcev in posledično za stagniranje razvoja zavesti v družbi. Želim si, da bi se ta plastičnost že enkrat končala.
Pripravljam konkretne predloge za nov kulturni abonma, kot dodatek oz. podaljšek obstoječemu, ki ga bom v kratkem tudi predstavil na Mestni občini Velenje. Dogodki ali dogajanje bi v obzir zajemali tudi dejstvo, da se vladni ukrepi lahko kadarkoli ponovijo. Prepričan sem, da kvaliteten kulturni program lahko v družbo doprinese izjemne rezultate, kakršne si mogoče trenutno sploh še ne moremo predstavljati.
Hvala za vašo pozornost, vse ostale misli ponižno prepuščam vam.
Avtor: Ervin Škotnik
Foto (24.02. 2022): Včerajšnja javna razprava o osnutku Lokalnega programa kulture 2022-2028
