“Za sanacijo okoli 4000 kilometrov poškodovanih vodotokov je namenjeno 1,36 milijarde evrov. Vzporedno poteka vzdrževanje, za katerega je namenjenih okoli 40 milijonov evrov letno, ter investicijski projekti, ki bodo na letni ravni dosegali okoli 100 milijonov evrov,” je pojasnila na današnjem terenskem obisku predstavnikov državnih organov ob prvi obletnici poplav na Bregu pri Polzeli.
Da se na načrtovani investicijski cikel ustrezno organizacijsko pripravi, se odvija reorganizacija Direkcije RS za vode. Ta je stekla že v lanskem, po poplavah izredno napornem letu, je povedala in zatrdila, da sama zamenjava direktorice Neže Kodre z Urško Hočevar tako z njo ni bila povezana.
Izredni ukrepi so bili izvedeni kakšen mesec pred skrajnim rokom. “Direktorica je opravila izredno delo. Mogoče za reorganizacijo ob takšni intenziteti dela ni bil pravi čas, med iztekom izrednih ukrepov in sanacijo pa je bil,” je dejala. Obseg zaposlitev se je povečal lani za 21 in letos za 25. “Okoli 50 dodatnih kadrov mora biti razporejenih na mesta, kjer je to nujno potrebno, torej za izvedbo del, projektov, upravnih postopkov, izdaje mnenj,” je naštela.
Med naložbene ukrepe sodijo suhi zadrževalniki. “Če se financirajo iz načrta za okrevanje in odpornost, moramo investicije zaključiti do sredine leta 2026. Če je financiranje iz kohezijskih sredstev, se bodo zaključili v letu 2029,” je pojasnila. Za izvedbo se dokumentacija že pripravlja, treba bo pridobiti gradbena dovoljenja. Ker ga celjska in laška občina že imata, je načrt, da se pogodba z izvajalci podpiše do konca leta in dela začne prihodnje leto.
V Spodnji Savinjski dolini, kjer jim kmetje nasprotujejo, se oblikuje državni prostorski načrt. Po mnenju državne sekretarke je prav, da se interesi uskladijo na ravni prostorskega akta, in ne na ravni projektiranja, ko je to absolutno prepozno. Zadrževalnike načrtujejo tam, kjer so običajno poplavna območja. Ker se v primeru suhih zadrževalnikov voda tam zadrži dlje kot na odprtem območju, so kmetje upravičeni do odškodnine, če jim nastane škoda.
Strokovne podlage za spodnji del območja naj bi bile izdelane v letu 2025, sledi javna razgrnitev in sprejem v začetku leta 2026. “Smo v okviru tega terminskega plana,” je povedala. Za Zgornjo Savinjsko dolino pa je direktorat ministrstva podal pobudo, da se to financira iz sanacijskega programa oz. proračuna, za kar je investicijska dokumentacija v zaključni fazi, in takrat bodo nadaljevali pripravo dveh državnih prostorskih načrtov.
Nataša Kovač iz direkcije za vode je povedala, da so samo z območja, ki so si ga ogledali v Bregu pri Polzeli, odpeljali okoli 50.000 kubičnih metrov materiala. “To smo delali šest mesecev, to pa je bilo prej zelo poraščeno območje. Ker material ni bil uporaben za nadaljnjo gradnjo, smo ga odpeljali na deponijo v Velenju,” je navedla.
Če bi se lanska ujma ponovila, bi bila težava ta, da je to območje ranjeno in da je poškodovano zaledje. Primer je Logarska dolina, kjer se preperine nalagajo v struge, in je treba čiščenje ponavljati. “Te erozije so naraven proces in niso povezane s poplavami ali podnebnimi spremembami. Kadar pa pride do tako intenzivnih padavin v nekaj zaporednih letih, se to razrahlja in to večja količina vode spira v dolino,” je povedala Kegljevič Zagorc in dodala, da naravnih procesov ne moremo preprečiti z nobenimi tehničnimi ukrepi, lahko pa se jim prilagodimo.
Vir: STA
