Osnutek zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje je v javni obravnavi od 8. novembra in med drugim določa, da se pridobivanje premoga v rudniku opusti do 31. decembra 2033.
Vsebino zakonskega osnutka je velenjskim svetnikom predstavil vodja sektorja za rudarstvo na ministrstvu za naravne vire in prostor Jurij Crnkovič. Predstavil je šest predvidenih faz zapiranja in poudaril, da bo podlaga za izvajanje zakona program o postopnem zapiranju premogovnika. Osnutek programa so v Premogovniku Velenje že izdelali, sledili bodo še podrobnejši programi, ki se bodo izdelovali vsako leto za obdobje nadaljnjih dveh let. Za zdaj so v državnem proračunu sredstva za izvedbo programa določena v višini po 50 milijonov evrov v letih 2025 in 2026.
Predvideni stroški zapiranja ocenjeni na okoli milijardo evrov
Osnutek programa postopnega zapiranja premogovnika, ki je sestavni del gradiva v javni obravnavi, je predstavil direktor Premogovnika Velenje Janez Rošer. Dejal je, da so predvideni stroški zapiranja ocenjeni na okoli milijardo evrov, zajemajo pa tehnično-tehnološki del, sanacijo okolja, kadrovski del, investicije in posamezne ostale ukrepe, med drugim dajatve. Podrobne aktivnosti bo zajemal vsakokratni dvoletni program, med drugim tudi potrebne kadre, je povedal Rošer.
Glede kadrov je sicer izpostavil, da se zaradi dogajanja okoli premogovnika že zdaj soočajo s precej odhodi zaposlenih, tako da si z zastavljenimi ukrepih prizadevajo tudi obdržati obstoječe kadre, ki jih potrebujejo.
Trenutno je v sistemu Premogovnika Velenje okoli 1760 zaposlenih, kot je zapisano v osnutku programa postopnega zapiranja, pa bo z letom 2034 za zapiralna dela potrebno približno 500 oseb, dve leti pozneje pa le še okoli 250.
Kadrovsko-socialni del osnutka zakona, ki zajema tudi pravice do poklicne pokojnine, odpravnine in druge ukrepe, je svetnikom predstavil Jernej Meden z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Nekatere rešitve še usklajujejo, je dejal. Da bi moral biti osnutek zakona s socialnimi partnerji usklajen pred javno obravnavo, je menil predsednik sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot. Kot je dejal, je zdaj vključen v bolj podrobno usklajevanje, ga pa v nadaljevanju skrbi medresorsko usklajevanje s finančnim ministrstvom.
“Cilj je, da bi bil zakon sprejet marca prihodnje leto,” je dejal državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek. Po njegovih besedah je pomembno, da je zakon usklajen tudi z interventnim zakonom o Termoelektrarni Šoštanj (Teš), za katerega je pristojno ministrstvo za okolje podnebje in energijo, in z nastajajočim zakonom o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije, ki ga pripravljajo na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. “Naloga vlade je, da jih uskladi na najboljši možni način,” je na pripombe razpravljajočih odgovoril Gajšek.
Velenjski svetniki in župan Peter Dermol so imeli namreč glede vsebine več pripomb. Kritični so bili, ker pri pripravi osnutka zakona lokalna skupnost ni sodelovala. Med drugim zahtevajo, da se izkopavanje premoga ne konča prej kot leta 2033, pričakujejo, da zapiralna dela ne bodo negativno vplivala na ceno toplotne energije, ustrezne rešitve pa pričakujejo tudi glede zemljišč in stanovanj v lasti premogovnika in Teša.
Svetniki so se danes seznanili tudi s študijo o socialnih in ekonomskih posledicah predčasnega zapiranja Skupine Premogovnik Velenje in Teša, ki poudarja nujnost dorečenega zakonodajnega okvira in pravičnost samega prehoda. Med drugim je pokazala, da proces iz premogovništva ne pomeni zgolj negativnih posledic za regijo in slovensko gospodarstvo kot celoto.
Vir: STA
