Kot so za STA povedali v občini, imajo lokalne skupnosti v praksi premalo vpliva na prestrukturiranje Savinjsko-šaleške (Saša) regije. Kritični so predvsem do razpršenega upravljanja sredstev sklada za pravični prehod, saj posamezna ministrstva razpise vodijo ločeno, za državna podjetja pa velja sistem neposrednih potrditev operacij. Menijo, da bi poenotenje procesa omogočilo višjo učinkovitost, lažjo izvedbo večsektorskih projektov in boljše pokrivanje lokalnih potreb.
Velenjska občina vodi ali sofinancira štiri projekte iz naslova tega sklada, in sicer preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja, prenovo Stare elektrarne v Center prihodnosti, izgradnjo tehnološkega parka TecHub in razvoj Poslovne cone Pesje vzhod. Vsi so potrjeni, nekateri se že izvajajo. Ključna je preobrazba daljinskega ogrevanja, ki bo postopoma omogočila opustitev rabe premoga in prehod na obnovljive vire energije, hkrati pa pomenila velik okoljski učinek, so povzeli.
Izpostavili so, da ti projekti pomembno prispevajo k razvoju novega gospodarstva, ustvarjanju delovnih mest in prehodu k nizkoogljični družbi. Velenje je vključeno v Misijo 100 podnebno nevtralnih mest, cilj pa je 80-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030.
Občina kot pomembne izzive navaja časovne zamude pri razpisih in umeščanju projektov v državni načrt razvojnih programov. Sodelovanje z državo, gospodarstvom in izobraževalnimi institucijami označujejo kot dobro, vendar poudarjajo, da postopki še vedno potekajo prepočasi in so obremenjeni z birokracijo.
V Velenju pričakujejo, da bo država zagotovila pravočasno sprejetje zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje ter zakona o razvojnem prestrukturiranju regije. Oba dokumenta sta po njihovem nujna za predvidljiv prehod ter za vzpostavitev novih gospodarskih dejavnosti, ki bodo nadomestile delovna mesta v premogovništvu.
Kot ključni korak velenjska občina znova izpostavlja vzpostavitev novega, enotnega upravljavskega organa, ki bi prevzel koordinacijo, razpise in monitoring celotnega procesa prestrukturiranja ter s tem zagotovil učinkovitejši, pravičnejši in hitrejši prehod Saša regije v trajnostno prihodnost.
Vlada je konec novembra potrdila predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki predvideva opustitev rabe premoga najpozneje do leta 2033. V Šaleški dolini medtem pričakujejo še zakon o razvojnem prestrukturiranju regije. Kot je ob robu obiska delegacije Evropske komisije v Velenju povedal državni sekretar na kohezijskem ministrstvu Srečko Đurov, naj bi vlada predlog tega zakona sprejela v približno desetih dneh.
Vir: STA
