“Po našem mnenju za dolgotrajno oskrbo zbiramo preveč sredstev glede na to, kaj smo kot družba sposobni ponuditi ljudem, ki potrebujejo te storitve,” je za STA dejal generalni sekretar združenja Miro Smrekar. Želijo si, da bi pristojni bolj jasno povedali tudi, kako bodo sredstva porabili in kdaj. S prispevkom se bo po njegovem opozorilu zbralo zelo veliko sredstev, že takoj julija pa bo ljudi zanimalo, kaj bodo dobili za plačani prispevek. “Državljani si zaslužimo ta odgovor,” je poudaril.

Zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da bodo delavci, delodajalci in upokojenci s 1. julijem začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače.

Dolgotrajna oskrba, kjer je bilo do zdaj veliko sive ekonomije, dobiva formalno obliko, za dejavnost pa se uvajajo novi standardi, je Smrekar povedal na konferenci o vplivu dolgotrajne oskrbe na posameznike in delodajalce v organizaciji podjetja Tax-Fin-Lex. Področje z vidika delodajalca po njegovem pojasnilu pomeni posel, kjer je treba učinkovito povezati vire financiranja, izvajanje in pričakovanja strank.

Kot je povedal, se delodajalcem zdi, da je višina sredstev, ki jih je treba zbrati za dolgotrajno oskrbo, predstavljena netransparentno. Kot takega vidijo tudi način zbiranja in porazdelitve teh sredstev. “Vladna stran je samo povedala, da bi rada s prispevkom zbrala približno 700 milijonov evrov, ni pa povedala, kam gredo sredstva, ki se za dolgotrajno oskrbo zbirajo po starem modelu,” je kritičen. “Megla oziroma nejasnost odgovorov,” je povzel.

Ob tem je prepričan, da je treba postaviti standard storitev. Dolgotrajna oskrba je namreč lahko “vreča brez dna”, saj je vedno lahko denimo neka storitev še boljša in vedno je mogoče pridobiti še več znanja.

Vir: STA