Da bi v Slovenijo privabili novo delovno silo, novela zakona o dohodnini uvaja novo davčno olajšavo za visoko kvalificirane kadre v starosti do 40 let, ki bi se v Slovenijo vrnili po dveh letih dela oz. študija v tujini ali pa so tu zaposleni tuji državljani. Ob pogoju dvakratnika povprečne plače bodo pet let po prihodu v Slovenijo deležni znižane dohodnine v višini sedem odstotkov bruto plače.
Spodbujanju zaposlovanja nove delovne sile v Sloveniji je namenjena tudi odprava pogoja, da mora zavezanec za letno odmero dohodnine za nerezidente dokazati, da dohodki, doseženi v Sloveniji, v njegovi državi niso obdavčeni.
Za vse preostale zavezance za dohodnino pa je dobrodošla vnovična uskladitev lestvice za odmero dohodnine in olajšav pri dohodnini. Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino in je bila zadnji dve leti določena v višini 5000 evrov, se tako z današnjim dnem zvišuje na 5260 evrov. Spremenjene so tudi meje dohodninskih razredov ter zneski drugih olajšav.
Vlada želi tudi spodbuditi lastništvo zaposlenih v podjetjih, zato je v novelo zakona zapisala dve rešitvi. Prva je preložitev obdavčitve nagrad za zaposlene v zagonskih podjetjih na kasnejše obdobje, druga pa spremembe pri obdavčitvi nagrajevanja delavcev z delnicami na način, da se zmanjša strošek za delodajalca.
Pogoji za obdavčitev dohodkov iz dejavnosti po sistemu normiranih odhodkov se medtem zaostrujejo. Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance se znižuje s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov. Hkrati se je za prve zvišala meja za uveljavljanje 80-odstotnih normiranih stroškov na 60.000 evrov, za druge pa je ostala pri 12.500 evrov.
Med preostalimi določbami novele zakona o dohodnini so še možnost prenašanja neizkoriščenih olajšav za digitalni in zeleni prehod v naslednjih pet zaporednih let, podaljšanje ukrepa ničelne bonitete za električne avtomobile v naslednjih pet let in nato njeno postopno zviševanje ter omejitev pokrivanja davčnih izgub na pet let. Subvencije za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (t.i. plačila OMD) po novem spet niso obdavčene z dohodnino.
Novelo zakona o davčnem postopku je vlada pripravila z namenom uresničitve odločbe ustavnega sodišča v zvezi s pravnimi posledicami nedovoljenega davčnega izogibanja. Poleg tega je vanjo vključila še nekatere druge spremembe, predvsem s ciljem odprave administrativnih ovir in povečanja učinkovitosti pobiranja davkov.
Z novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin se upravno poenostavljajo določene faze postopka določanja modelov vrednotenja nepremičnin. Med drugim se ukinja poskusni izračun posplošene vrednosti nepremičnin, prav tako pa tudi pošiljanje pisnih potrdil iz evidence vrednotenja njihovim lastnikom ob vsaki novi določitvi modelov vrednotenja. Tega bodo lastniki nepremičnin prejeli le še enkrat, to je do konca leta 2025.
Za pijače z dodanim sladkorjem in sladili se je davek na dodano vrednost (DDV) danes zvišal z znižane 9,5-odstotne na splošno stopnjo, to je 22 odstotkov. Z novelo zakona o DDV se poleg tega v slovensko zakonodajo prenaša dve evropski direktivi, in sicer se uvaja možnost skupne identifikacije za namene DDV več davčnih zavezancev ter zvišuje prag za obvezno identifikacijo in obračunavanje DDV s 50.000 na 60.000 evrov letnega prometa.
Med bistvenimi novostmi novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb so omejitev prenašanja davčnih izgub na pet prihodnjih let, možnost prenosa neizkoriščenega dela olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod v pet let po letu investicije ter črtanje posebne opcijske ureditve za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Pri danes uveljavljenih novelah gre za prvi paket davčnih sprememb, ki ga je vlada napovedala že leta 2023. V njem je še novela zakona o davčnem potrjevanju računov, ki se bo začela uporabljati leta 2026.
Drugi paket naj bi sledil tekom tega leta, v njem pa naj bi bil konec lanskega decembra že predstavljeni zakon o davku na stanovanjske nepremičnine, od katerega si vlada obeta 600 milijonov evrov priliva v proračun, ki naj bi jih namenili za razbremenitev dela. Po široki javni razpravi naj bi ga DZ sprejel do konca leta.
Vir: STA
