Novo primarno vlogo drugega največjega energetskega objekta v državi je prinesel zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, ki ga je DZ sprejel sredi decembra.
Teš in tudi Premogovnik Velenje sta po novem iz skupine Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) prešla v last države in pod okrilje Slovenskega državnega holdinga, Teš pa bo od danes do 30. aprila 2027 tako namesto proizvodnje elektrike v prvi vrsti izvajal gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje v občinah Velenje in Šoštanj.
Razliko med prihodki in stroški gospodarske javne službe bo krila država z nadomestilom, ki naj bi v teh treh kurilnih sezonah znašalo okoli 324 milijonov evrov. Nadomestilo bi država predvidoma krila iz dividend energetskih družb, še posebej HSE, katerega poslovanje bo z novo rešitvijo močno razbremenjeno. Poleg tega bo treba za to obdobje zagotoviti še skoraj 80 milijonov evrov za odplačilo kredita Evropski investicijski banki za šesti blok Teša (Teš 6).
Termoelektrarna bo za proizvodnjo toplote obratovala z zmanjšano močjo, a proizvajala tudi od 40 do 45 odstotkov količin električne energije kot sicer ob polnem obratovanju. Proizvedeno elektriko bo v večini prodala Borzenu, del pa na trgu. Če bodo tržne razmere dopuščale oz. razmere narekovale, bo lahko Teš obratoval z večjo močjo ter proizvajal več elektrike, s tem pa se bi znižala potreba po državnem nadomestilu.
S to rešitvijo naj bi se Teš in Premogovnik Velenje kot dobavitelj lignita izognila insolventnosti, ki bi jima po opozorilih pristojnih zaradi kopičenja izgub iz poslovanja, v največji meri povezanih s posledicami prenapihnjene naložbe v Teš 6, grozila že kmalu na začetku leta 2025.
Zakon naj bi dal Šaleški dolini tudi čas, da najde alternativni vir ogrevanja. Distributer toplote, Komunalno podjetje Velenje, bo moral glede na zakonsko določilo do 1. junija 2025 objaviti razpis in do 1. januarja 2026 izbrati novega ponudnika toplote, ki bo moral dobavo vse potrebne toplote zagotoviti iz alternativnih proizvodnih virov.
Lokalna skupnost sprejemu omenjenega zakona ni bila naklonjena
“Še vedno sem prepričan, da bi se lahko zgodba okoli tega zakona in Teša ter Premogovnika Velenje reševala na drugačen način,” je po sprejemu zakona decembra dejal župan MOV Peter Dermol. Da so bili na koncu stisnjeni v kot, je nadaljeval. Kot je poudaril so dosegli vsaj dva cilja, ki so jima sledili od samega začetka: “Da imamo jasna zagotovila, da se pred letom 2033 ne bo nehalo izkopavanje premoga ter da bosta v naslednjih dveh mesecih sprejeta oba ključna zakona (zakon o prestrukturiranju regije in zakon o postopnem zapiranju PV). To smo dosegli.” V naslednjih mesecih bo, je nadaljeval budno spremljal korake pravičnega prehoda. “Če bo ta kakorkoli ogrožen, dajem svoje zagotovilo, da bom naredil vse, kar je v moji moči, da bom zaščitil družbeni interes, ki ga nekateri s svojimi medijskim izvajanjem skušajo načenjati, diskreditirati,” je še dejal.
V Šaleški dolini s(m)o v pričakovanju zakona o zapiranju Premogovnika Velenje in o prestrukturiranju premogovne regije, ki ju bo vlada v DZ po napovedih poslala v prvih mesecih novega leta.
V Šaleški dolini si želijo predvsem čimprejšnjega sprejetja obeh zakonov, s katerima naj bi zagotovili učinkovit in pravičen prehod regije na nove gospodarske temelje, ter zagotovilo, da do izstopa iz energetske rabe premoga ne bo prišlo pred letom 2033, kot je predvideno z državno strategijo.
Medtem pa država že zdaj razpisuje na desetine milijonov evrov sredstev iz sklada EU za pravičen prehod, iz katerega je Slovenija v večletnem finančnem obdobju 2021-2027 upravičena do skoraj 174 milijonov evrov za šaleško regijo in do blizu 75 milijonov evrov za Zasavje. Sredstva so namenjena npr. za gradnjo poslovnih con, za revitalizacijo in nove vsebine za obstoječe industrijske objekte ter za naložbe podjetij.
Novo vsebino bo v prihodnjih letih treba najti tudi za energetsko lokacijo Teša. Na Družmirskem jezeru pri Šoštanju je tako načrtovana velika sončna elektrarna, ki ji lokalno prebivalstvo ni naklonjeno, omenja se tudi možnost proizvajanja vodika na lokaciji, šoštanjska termoelektrarna je npr. tudi v naboru potencialnih lokacij za male modularne jedrske reaktorje.
Vir: STA
