Neto proizvodnja v hidroelektrarnah je bila s 392 GWh za 54 odstotkov večja kot avgusta.

V termoelektrarnah so septembra neto proizvedli 259 GWh elektrike, kar je bilo tri odstotke manj kot septembra lani in 17 odstotkov manj kot avgusta.

Manjši proizvodnji električne energije v termoelektrarnah je sledil tudi upad porabe goriv. Skupna poraba goriv je bila dva odstotka manjša kot pred enim letom.

Nuklearna elektrarna Krško je septembra proizvedla 497 GWh električne energije, kar je enako kot septembra lani in dva odstotka manj kot avgusta.

Slovenija je uvozila za 814 GWh električne energije, izvozila pa je je za 1050 GWh. V primerjavi s prejšnjim septembrom se je uvoz povečal za 29, izvoz pa za 20 odstotkov.

Gospodinjstva so septembra porabila 232 GWh električne energije, poslovni subjekti pa 601 GWh. S 318 GWh so prevladovale predelovalne dejavnosti. V primerjavi z mesecem prej se je poraba električne energije v gospodinjstvih zmanjšala za dva odstotka, pri poslovnih subjektih pa povečala za tri odstotke.

V primerjavi z avgustom so statistiki zaznali povečanje pri oskrbi s črnim premogom in antracitom za 140 odstotkov, ekstra lahkim kurilnim oljem za 83 odstotkov, drugimi naftnimi proizvodi za 18 odstotkov, koksom za 17 odstotkov, zemeljskim plinom za 10 odstotkov, utekočinjenim naftnim plinom za devet odstotkov in petrolejskim gorivom za reaktivne motorje za osem odstotkov.

Po drugi strani se je zmanjšala oskrba z rjavim premogom in lignitom za 18 odstotkov, motornim bencinom za 16 odstotkov in dizelskim gorivom za štiri odstotke.

V primerjavi s prejšnjim septembrom so porasle količine oskrbe s črnim premogom in antracitom za 90 odstotkov, zemeljskim plinom za 19 odstotkov, koksom za 15 odstotkov, utekočinjenim naftnim plinom za 10 odstotkov in motornim bencinom za šest odstotkov.

Vir: STA