Kot so za STA povedali v vladni službi za obnovo, svet vlade za obnovo trenutno obravnava 50 strokovnih mnenj za objekte z območja Letuša v občini Braslovče in delno tudi v občini Šmartno ob Paki, za en objekt pa je osnutek sklepa v javni razgrnitvi do 4. julija.
Za ostale objekte z letuškega območja so pripravljene strokovne podlage, na podlagi teh pa državna tehnična pisarna pripravlja strokovna mnenja. Ko bo služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih prejela strokovna mnenja, bodo izvedli nadaljnje postopke.
Ministrstvo za naravne vire in prostor skupaj z Direkcijo RS za vode medtem pospešeno izvaja dejavnosti za celovito ureditev naselij na sotočju Savinje in Pake v braslovški občini ter v Šmartnem ob Paki. Gre za hidravlično izjemno zahtevno območje, ki v primeru visokih voda že stoletja velja za razlivno območje Savinje.
Ne le zaradi lanskih uničujočih poplav, pač pa tudi zato, ker smo priča podnebnim spremembam in s tem vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom, je treba to območje po navedbah strokovnjakov nujno celostno in dolgoročno urediti. S tem bi bilo celotno območje Roj, Podgore in Gmajne v primeru ponovitve dogodkov iz lanskega avgusta bolj odporno, prebivalci pa bolj varni.
Na ministrstvu se zavedajo, da so postopki dolgotrajni in za prebivalce v stiski nerazumni, a kot so poudarili, želijo najti optimalno rešitev, ki bo dolgoročno vzdržna za življenja in premoženje ljudi.
Stroka v okviru veljavnih predpisov pretresa več možnih rešitev. Pričakujejo, da bo soglasje strokovnjakov doseženo v prihodnjih dneh. Mnenje oz. predloge rešitev za celotno območje bodo predali državni tehnični pisarni, ta pa bo predloge različic predala v obravnavo svetu za obnovo. Končni predlog bo potrdila še vlada.
Ministrstvo je tudi spomnilo, da vzporedno že poteka postopek za sprejem državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, prav tako pa potekajo tudi postopki za pripravo načrta za Zgornjo Savinjsko dolino. Območje vodotokov in njihov vpliv je namreč nujno obravnavati celostno, saj ureditve vplivajo tako dolvodno kot gorvodno.
Da območje sotočja Savinje in Pake oziroma območje naselij Roj, Podgore in Gmajne predstavlja razlivno površino v času naraslih voda, po navedbah ministrstva potrjujejo tudi zgodovinski zapisi. Območje je za poplavno ogroženo veljalo že pred stoletji, zanj pa se je zaradi neuporabnosti v kmetijske namene ali poselitev uporabljal izraz gmajna. Pozneje se je začelo uporabljati za kmetijsko rabo, bilo delno protipoplavno regulirano in za tem v nekaterih delih tudi naseljeno.
