»Premogovnik Velenje je skozi celotno zgodovino sodeloval pri oblikovanju gospodarskega in družbenega razvoja, prav zaradi razvoja premogovništva so bila v Šaleški dolini ustvarjena številna delovna mesta, rudarji so s samoprispevki in z lastnimi rokami pravzaprav zgradili sodobno mesto Velenje z vso potrebno infrastrukturo,« je uvodoma izpostavil generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec in dodal, da so se v vsem tem času razmere v rudarstvu močno spremenile.

»Po obdobju velikih potreb po elektriki iz premoga smo danes v času zelenega prehoda.  EU in Slovenija sta se odločili za razogljičenje energetike, vendar odločitev glede izhoda iz premoga ne bo toliko vplivala na druge dele Slovenije, kot bo vplivala na Šaleško dolino in jo dodobra predrugačila, zato pričakujemo, da bo skladno z zavezami pravičnega prehoda prestrukturiranje temeljilo na razvoju in vzpostavitvi novih delovnih mest,« je izpostavil mag. Mavec.

»Čim prej je potrebno sprejeti Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, s čimer bo Premogovnik dobil potrebna sredstva za vse ukrepe, vezane na postopno zapiranje, ki vključuje zapiranje jame, sanacije površine, kadrovsko problematiko itd. Sprejem Zakona o prestrukturiranju SAŠA regije pa bo omogočil črpanje sredstev za prestrukturiranje, investicije in nove projekte. Vzpostavitev Sklada za pravični prehod pa je ključnega pomena za Savinjsko-šaleško regijo, saj bomo s tem lahko spodbudili krožno gospodarstvo, uvedli nove tehnologije in ohranjali energetsko lokacijo Šaleške doline. Projekti, identificirani znotraj Skupine PV, zasledujejo naše ključne strateške cilje ter so primarno usmerjeni v postopno tranzicijo k brezogljični družbi ob ustvarjanju novih tržnih priložnosti, ustvarjanju novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo izven Skupine PV, optimiziranju obstoječih programov s ciljem zagotavljanja večje konkurenčnosti ter zmanjševanju odvisnosti od PV.«

Čeprav smo na poti k brezogljični družbi, postavljena letnica 2033 ne pomeni tudi konca Premogovnika Velenje, saj bo ta deloval še najmanj petnajst,  najverjetneje pa dvajset let po zaključku odkopavanja, da bomo lahko sanirali vse degradirane površine in zaprli vseh 50 kilometrov obstoječih podzemnih objektov. »Dokler bo podjetje delovalo, pa v svojih vrstah potrebuje tudi dobre, motivirane in kvalificirane ljudi. Danes imamo v družbah Skupine Premogovnik Velenje 2.000 delovnih mest. Vseh po zaključku odkopavanja ne bo mogoče ohraniti znotraj okvirov nadaljnjega delovanja podjetja, zato že danes začenjamo z usmerjanjem podpornih dejavnosti na trg, z razvojem novih storitev in ustvarjanjem novih delovnih mest. Naša prva skrb v prihodnosti, poleg skrbi za odgovorno ravnanje z okoljem, bo dolgoročno zagotavljanje in ohranjanje delovnih mest.«

Generalni direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Branko Debeljak pa je povedal: »Glede na zastavljene cilje s strani Evropske unije in Slovenije pri zagotavljanju zelenega prehoda so pred nami korenite spremembe. Ukinjanje proizvodnje električne in toplotne energije iz premoga mora postati izziv in generator novih idej in rešitev, ki bodo ohranile Šaleško dolino na zemljevidu okoljsko in gospodarsko uspešnih regij.«

Besedilo: Službi za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje in Termoelektrarne Šoštanj