Spodbuden rezultat v povezavi s številom smrtnih žrtev, ki so jih terjale prometne nesreče, je po navedbah agencije dosežen kljub povečanju povprečnega dnevnega prometa na avtocestah in na hitrih cestah in ob odsotnosti tragičnih dogodkov, kjer je udeleženih več vozil in umrlih več oseb. Povprečni dnevni promet na avtocestah in hitrih cestah se je v zadnjih 20 letih povečal za več kot 80 odstotkov, navajajo. V celotnem letu 2023 pa je življenje izgubilo 83 ljudi, so dodali.
Med drugimi pozitivni kazalniki prometne varnosti v letošnjem letu izpostavljajo manj žrtev med mlajšimi od 18 let, najnižje število umrlih kolesarjev in pešcev doslej in za skoraj polovico manj umrlih potnikov v vozilih. Letos je umrlo devet potnikov v vozilih, lani pa 17. Letos tudi ni bilo nobene smrtne žrtve na e-skiroju.
Direktorica agencije za varnost prometa Simona Felser poudarja, da se Slovenija z vsakim letom približuje cilju resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023-2030, s katero si prizadevajo za vizijo nič mrtvih in hudo poškodovanih na cestah.
Dodatno upanje za prihodnost pa po besedah Felser vliva dejstvo, da so vizijo nič letos v Sloveniji uspeli uresničiti v enajstih od 51 tednov.
Najdaljše obdobje brez smrtne prometne nesreče je bilo letos med 16. marcem in 12. aprilom, torej 28 zaporednih dni. V letu 2023 pa smo imeli dve obdobji po 17 dni brez smrtne prometne nesreče, in sicer med 2. in 18. marcem in med 20. septembrom in 6.oktobrom lani.
Najbolj črna tedna na slovenskih cestah letos sta bila med 10. in 16. junijem ter med 16. in 22. septembrom, ko je v vsakem tednu umrlo po pet ljudi. V 2024 so se zgodile tri smrtne prometne nesreče s po dvema umrlima udeležencema, vse ostale smrtne prometne nesreče (64) pa so bile z enim umrlim udeležencem.
Na agenciji so pripravili koledar nacionalnih preventivnih akcij za leto 2025. Aktivnosti sledijo resoluciji in devetim stebrom varnega cestnega prometa ter so usklajene z mednarodnim koledarjem Roadpol in aktivnostmi nadzora policije.
Med glavnimi nacionalnimi preventivnimi akcijami v prihodnjem letu agencija izpostavlja akcijo Bodi viden, bodi previden & Osredotoči se na cesto, v kateri namenjajo poudarek na boljši vidnosti pešcev in kolesarjev v prometu ter ozaveščanju o tveganjih uporabe mobilnih naprav in drugih motilcev pozornosti med vožnjo, akcijo Vozniki enoslednih motornih vozil, namenjeno spodbujanju uporabe zaščitne opreme, prilagoditve hitrosti razmeram ter varne vožnje motoristov in akcijo Hitrost, namenjeno ozaveščanju o tveganjih prehitre vožnje, ki ostaja eden glavnih vzrokov za smrtne prometne nesreče pri nas.
Z akcijo Mikromobilnost se osredotočajo na promocijo varne uporabe sodobnih oblik prevoza in spoštovanja prometnih pravil za kolesarje, uporabnike e-koles in e-skirojev. Cilj akcije Alkohol in droge pa je preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola in drog ter povečanje zavedanja o posledicah takšnega ravnanja.
Konec avgusta in v začetku septembra bo potekala akcija Začetek šole in varnost otrok, s katero se osredotočajo na varnost otrok, predvsem v bližini vrtcev in šol.
Akcija Osredotoči se na cesto, ki je bila v 2024 od ozaveščanja o tveganjih uporabe mobilnega telefona v prometu razširjena tudi na druge vrste distrakcij, pa bo v letu 2025 nadgrajena z dialogom o vplivu obcestnih plakatov na voznikovo pozornost.
Med celoletnimi aktivnosti izpostavljajo program osvežitve CPP in varne vožnje za starejše Sožitje, delavnice za mlade Vozimo Pametno, preventivne in vzgojne projekte za otroke, kot je Pasavček v prometu, digitalizacijo šolski poti in osveščanje o ustvarjanju reševalnega pasu ob zastojih.
Na agenciji napovedujejo, da bodo tudi v prihodnjem letu organizirali redne strokovne dogodke za poklicne voznike, motoriste, traktoriste, kolesarje in druge ranljive udeležence v prometu. Okrepili bodo tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in Sveti za preventivo in vzgojo v prometu, so navedli.
Vir: STA
