Mervar je pojasnil, da trenutna gibanja na energetskih borzah kažejo na rahel dvig borzne cene elektrike v letu 2026, nato pa naj bi cene postopoma upadale. Največje tveganje je morebitna motena oskrba Evrope s plinom, a trenutno takšne nevarnosti ni.
Roudi je medtem ocenil, da so dobavitelji uspešno obvladali tržna nihanja v burnih zadnjih treh letih na energetskih borzah in z zakupi elektrike zagotavljali stabilne ter sprejemljive cene, ki da so za gospodinjstva in male poslovne odjemalce tudi po izteku regulacije nižje kot v letu 2024.
Zdaj so razmere na borzah bistveno bolj stabilne, tako da bistvenih sprememb v letih 2026 in 2027 ne pri cenah ne pri oskrbi dobavitelji ne pričakujejo. S tem sta ponovila pričakovanja iz letošnjega maja.
Cene za gospodinjstva in male poslovne odjemalce se trenutno v povprečju gibljejo okoli 110 evrov na megavatno uro (MWh), medtem ko je povprečna cena pasovne energije na borzah v obdobju od januarja 2023 do septembra 2025 skupaj s stroški izravnave po urah znašala nekaj manj kot 115 evrov na MWh.
Cene v naslednjih letih naj bi tako po napovedih pristojnih ostale stabilne, Mervar vsaj v naslednjih pol leta ne vidi niti novih prispevkov. Tako naj bi podobni kot danes ostali tudi končni računi za gospodinjstva in male poslovne odjemalce.
Ob stabilnem strošku energije bo tudi rast omrežnine ob prehodu v zimsko sezono zaradi nižjega in postopnega dviga tarifne postavke za najdražji časovni blok 1 za gospodinjstva – tega predvidevajo spremembe omrežninske metodologije, ki so trenutno v postopku sprejemanja – nižja od prvotnih predvidevanj.
Račun za povprečnega gospodinjskega uporabnika za letošnji december naj bi tako po ocenah dosegel 76,60 evra, medtem ko je bil decembra lani pri 69,20 evra, je strnil Roudi.
Mervar je sicer danes povzel tudi dogajanje v slovenskem elektroenergetskem sistemu v prvih osmih mesecih leta. Izpostavil je razmeroma visoko uvozno odvisnost, ki je znašala 16,8 odstotka, pri čemer je bila Slovenija za pokrivanje potreb uvozno odvisna 77 odstotkov ur glede na urne bilance na prenosnem omrežju. Povprečni urni minus moči je znašal 304 megavate (MW), največji je bil februarja pri 1032 MW, največji urni presežek moči pa je bil med prvomajskimi prazniki pri 680 MW.
Na uvozno odvisnost tako po urah kot za celotno osemmesečno obdobje sta po Mervarjevih pojasnilih vplivala predvsem neobratovanje blokov pet in šest Termoelektrarne Šoštanj po koncu zimske ogrevalne sezone ter minimalno obratovanje plinskih enot v Termoelektrarni Brestanica.
Obenem je predsednik energetske zbornice poudaril, da raba električne energije v Sloveniji v osmih letošnjih mesecih v primerjavi z enakim osemmesečnim obdobjem v letih 2019 do 2024 kaže na padajoči trend. Letos je tako poraba glede na leto 2019 nižja za 17 odstotkov, če bi upoštevali še rabo elektrike pri lastnikih samooskrbnih sončnih elektrarn, ki ni natančno znana, je pa ocenjena na štiri do šest odstotkov, bi bila tako skupna raba glede na predkoronsko leto nižja za okoli 11 odstotkov.
Mervar je opozoril, da manjša raba pomeni manjše število zavezancev za plačilo omrežnine, in dodal, da bo Eles kot operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja letos ustvaril za skoraj 60 milijonov evrov oz. 16 odstotkov nižje omrežninske prihodke kot leta 2016. Če pa se izločijo učinki inflacije, pa so prihodki od omrežnin za skoraj 138 milijonov evrov oz. 36 odstotkov nižji, je navedel direktor Elesa.
Takšne razmere glede na potrebe po vlaganjih v omrežje in rast s tem povezanih stroškov niso vzdržne, sploh ker je bila rast stroška omrežnine v Sloveniji po Mervarjevih besedah v zadnjih letih precej nižja od povprečja EU in od večine sosed.
Ob tem je posvaril še pred tveganji, zaradi katerih bi se lahko tarife v prihodnje zvišale. Omenil je morebitno bistveno nižje prihodke od čezmejnih zmogljivosti in nevarnost ekstremnega dviga stroškov redispečiranja, ki si jih prizadeva dvigniti predvsem Nemčija. Vsaj zaenkrat Eles po Mervarjevih besedah še uspe obvladovati tista tveganja, na katera lahko vpliva, so pa ta opozorila namenjena tudi pristojnim pri odločanju o omrežninah.
Vir: STA
