V skupini Premogovnik Velenje je trenutno zaposlenih 1813 ljudi. Pri tem je največja družba v skupini družba Premogovnik Velenje s 1034 zaposlenimi, sledi invalidsko podjetje HTZ Velenje s 716 zaposlenimi, podjetje Sipoteh ima 35 zaposlenih, del skupine pa je tudi podjetje PLP Lesna industrija z 28 zaposlenimi.

Družba Premogovnik Velenje je septembra lani objavila javno naročilo, s katerim je iskala izvajalca svetovanja za namen vodenja postopka prodaje družb PLP Lesna industrija in Sipoteh ter posameznih dejavnosti invalidskega podjetja HTZ Velenje, organiziranih v obliki profitnih centrov.

A javno naročilo, katerega ocenjena vrednost za predvideno obdobje štirih let je bila postavljena pri 300.000 evrih brez DDV, so oktobra lani razveljavil. Razlogov za to v Premogovniku Velenje vsaj za STA niso pojasnili. Prav tako ne, ali bodo in če, kdaj, objavili novo podobno javno naročilo.

So pa navedli, da v Premogovniku Velenje poleg zagotavljanja proizvodnje in prihodnjega obratovanja družbe veliko energije posvečajo tudi prestrukturiranju dejavnosti in zagotavljanju razvoja programov, ki imajo svojo prihodnost tudi na trgu izven področja energetike.

“Ker se Premogovnik Velenje postopoma zapira, bi številna delovna mesta brez teh procesov ugasnila po prenehanju proizvodnje premoga. Dezinvestiranje omogoča optimizacijo poslovanja in pridobivanje sredstev, ki bi se nato namenila za prestrukturiranje, razvoj novih programov in postopno zapiranje rudnika na socialno, okoljsko in ekonomsko pravičen način. Prestrukturiranje in dezinvestiranje sta ključna dejavnika za dolgoročno ohranitev delovnih mest ter trajnostni razvoj regije,” so navedli v premogovniku.

Poudarili so, da Premogovnik Velenje pri tem sledi usmeritvam države in lastnika, SDH, ter da s prestrukturiranjem dejavnosti omogoča prehod zaposlenih v programe, ki imajo potencial tudi zunaj premogovništva. “Iščemo takšne programe, ki bi jih lahko plasirali na trg in bi jih obenem razvijali tako znotraj skupine Premogovnik Velenje kot tudi z nekim zunanjim partnerjem oz. investitorjem, ki bi bil te programe pripravljen razvijati, s čimer bi zaposlenim zagotovili dolgoročnejše in stabilnejše zaposlitve,” so dodali. Podrobnosti glede tega pa za zdaj še ne morejo razkriti, pravijo.

Javne navedbe nekdanjega sindikalista v premogovniku Asmirja Bećarevića na družbenem omrežju in Ljudske iniciative Velenje, s katerimi so opozorili tudi na omenjeno javno naročilo za svetovanje pri prodaji družb, pa so v Premogovniku Velenje označili kot neresnične in zavajajoče. Med drugim tudi zato, ker ne navajajo, da je bilo omenjeno javno naročilo oktobra lani razveljavljeno.

V zapisu, ki so ga naslovili s “Tiha privatizacija Šaleške doline – kdo bo zaslužil milijone in kdo ostal brez dela?”, se v Ljudski iniciativi Velenje med drugim sprašujejo, zakaj premogovnik namenja tako visoke zneske samo za svetovanje pri prodaji podjetij, kdo bo prejel ta denar in kdo bo kupil podjetja.

“Medtem ko rudarji in delavci Premogovnika Velenje bijejo vsakodnevni boj za preživetje, vodstvo podjetja v sodelovanju z novim nadzornim svetom pripravlja razprodajo ključnih odvisnih družb,” je ljudska iniciativa med drugim zapisala v sporočilu medijem.

V Premogovniku pa so pojasnili še, da so bili v šestčlanski nadzorni svet Premogovnika Velenje s 15. februarjem letos kot predstavniki ustanovitelja za obdobje štirih let imenovani Saša Vergan, Marijan Penšek, Andrej Erjavec in Jure Boček, medtem ko sta bila kot predstavnika zaposlenih v Premogovniku Velenje že prej imenovana Danilo Rednjak in Simon Lamot. Konstitutivna seja je bila 26. februarja, za predsednico pa so izvolili Sašo Vergan.

Razlog za imenovanje novega nadzornega sveta je v spremembi lastništva družbe. Premogovnik Velenje je namreč s 1. januarjem letos prešel pod lastništvo državne SDH, pred tem pa je spadal pod okrilje Holdinga Slovenske elektrarne.

_{Vir: STA}