Kakšna naj bosta pot za izstop iz premoga in prestrukturiranje SAŠA regije? Vprašanje, s katerim se pri nas pogosto srečujemo, posebno odkar je vlada potrdila letnico 2033 za zaprtje TEŠ. Tokrat je to bila tudi rdeča nit regijskega foruma, ki je ta teden potekal v Domu kulture Velenje v organizaciji Akademije Finance.
Razmere v svetu, cene zemeljskega plina in drugih energentov danes nakazujejo na to, da prvotno začrtana letnica 2033 verjetno ne bo vzdržala in da bodo rudarji po tem letu še vedno kopali premog, TEŠ pa bo še vedno proizvajal električno energijo.
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je v uvodnem delu foruma dejal, da si želijo ohraniti energetsko lokacijo. Sam opaža, da bodo v TEŠ po letu 2033 še vedno proizvajali električno energijo, verjetno ne zgolj na premog, ampak tudi z uporabo drugih virov, npr. vodika. Še vedno vztraja, da je potrebno do izstopa iz premoga zagotoviti 5.000 novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. »Ta delovna mesta potrebujemo za mlade, za otroke družin, ki so zdaj zaposleni v Premogovniku Velenje, Termoelektrarni Šoštanj in ostalih družbah, ki so posredno del tega sistema, da bodo mladi po študiju ostali v dolini, si tukaj ustvarili družino in kvalitetno živeli,« je dejal.
Na forumu je bil prisoten tudi direktor TEŠ Matjaž Vodušek, ki je poudail pomembnost TEŠ za Slovenijo in kljub trenutnim rdečim številkam, napovedal pozitivno poslovanje še do konca leta. Za to so zaslužene predvsem trenutne razmere na trgu, saj se cena elektrike viša hitreje kot pa cena emisijskih kuponov.
Direktor Premogovnika Velenje Janez Rošer je ob tem dejal, da je tudi premogovnik zelo velik porabnik električne energije, zato tudi nanje močno vplivajo podražitve na tem področju, kot tudi na področju ostalih surovin. Izpostavil pa je predvsem kadrovske težave. Dokler bo premogovnik deloval bodo potrebovali ustrezen kader s področja rudarstva, a vse te negativne napovedi glede prihodnosti premogovništva, mnoge odvračajo, da bi se izobraževali v tej smeri, zato imajo vedno več težav in izzvov priskrbeti kader za naslednje desetletje. Medtem, ko se drugi ukvarjajo s tem kako bodo rudarje v prihodnosti, ko bodo ti izgubili zaposlitev, prekvalificirali v druge poklice, se na premogovniku v tem trenutku ukvarjajo, kako bi druge kadre usposobili za rudarje.
Na forumu so bile predstavljene tudi uspešne zgodbe startup podjetij (Evegreen, AutoTech in Grashka), ki so se nekaj let kalili v SAŠA inkubatorju, zdaj pa kot hitrorastoča podjetja iščejo možnosti za širitev. Vsi so izrekli zahvalo ekipi podjetniškega inkubatorja in občini za podporo, da so lahko postavili kvalitetne in zanesljive temelje za nadaljnjo rast podjetja. Prizadevanja preteklega župana Bojana Kontiča za spodbujanje in razvoj SAŠA inkubatorja so se izkazala kot dobra naložba. Kot kaže, delovna mesta se ustvarjajo, uspešne podjetniške zgodbe se množijo, a težava, ki jo sedaj imajo nekatera startup in druga podjetja, pa je lokacija za širitev.
O postavitvi proizvodnje v Šaleški dolini razmišlja tudi podjetje Bisol, ki velja za največje slovensko podjetje za razvoj, proizvodnjo in prodajo sončnih panelov ter tudi eno največjih in najstarejših tovrstnih evropskih podjetij. V tem letu pričakujejo zavidljivo 50 in več odstotno rast prihodkov. Sedaj intenzivno iščejo lokacijo za širitev tudi na območju Mestne občine Velenje. Nova tovarna bi prinesla od 200 do 250 novih delovnih mest. Na vprašanje, če bi bila ta delovna mesta primerna tudi za rudarje, je navzoči član Bisolove uprave Dag Kralj odgovoril zelo optimistično. V preteklosti so že imeli izkušnje s prekvalifikacijami, tako bi lahko izobrazili tudi te, ki bi izgubili službo ob zaprtju Premogovnika Velenje in TEŠ. Težava pa je ponovno v zemljiščih, kjer bi lahko postavili proizvodnjo.
Mestna občina Velenje poskuša priti podjetjem čimbolj nasproti z ureditvami poslovnih con, postavitvijo Industrijskega inkubatorja, ipd. V primeru podjetja Bisol, kjer gre za 10.000 m2 veliko zemljišče, pa je zaenkrat ovira privatni lastnik. Več pomoči in posluha bi si v podjetju želeli predvsem s strani države, ki je bila na forumu večkrat uprizorjena kot preveč pasivna in nezanesljiva. Tudi velenjski župan je debato sklenil z besedami: »Vsi so pozabili na energetsko samooskrbo na katero smo mi že v preteklosti opozarjali. Ni naloga lokalne skupnosti, da na to opozarja, ampak naloga države. Vlada je letnico 2033 potrdila – sedaj ne želimo čakati kaj bo, sprejeli smo proces in tukaj ne bomo ugašali. Pričakujemo podporo s strani države in Evropske unije, sami pa s polno paro delujemo kjer lahko, da izboljšamo svojo pozicijo in pogajalsko moč. Prestrukture me ni strah, danes smo videli pozitivne zgodbe, edina skrb, ki jo imam je nadomestni vir energije, zato moramo biti pogumni in odločni, država pa mora zagotoviti finančna sredstva.«
Jasno je tudi, da tragičen primer Zasavja v teh trenutkih daje še več zagona Šaleški dolini, da postane dober zgled, ne samo v Sloveniji ampak tudi širše. Dogodek je kljub pereči temi vseskozi ohranjal optimizem in odzrcalil, da je prisotnim mar za Šaleško dolino. Slišati je bilo mnogo uspešnih projektov in začrtanih ciljev ter metod, kako te cilje uresničiti. Največje vprašanje so sedaj finance oz. zadostna podpora s strani države in Evropske unije, za vse ostalo, kot kaže, bodo v dolini poskrbeli.
