Sistem vrednotnic je z letom 2015 uvedel prenovljeni zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, in sicer z namenom spodbujati zakonito opravljanje del, ki se najpogosteje opravljajo na črno.
Pod osebna dopolnilna dela štejejo pomoč v gospodinjstvu, pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin, pomoč pri kmetijskih delih, varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim in invalidom ter spremstvo oseb, ki potrebujejo nego. Na novo so bili z omenjenim zakonom na seznam vključeni inštrukcije, prevajanje, lektoriranje, izvajanje umetniških vsebin ob zasebnih dogodkih ter pomoč pri oskrbi hišnih živali.
Prav tako so osebno dopolnilno delo izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti, izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov, ki jih je mogoče izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.
Kdor hoče opravljati ta dela, se mora prijaviti na Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), ki vodi seznam izvajalcev. Trenutno jih je registriranih 7061.
Izvajalec mora nato kupiti vrednotnico, s katero se zagotavlja zakonito naročilo in izvedbo dela, prinaša pa mu pravice iz naslova zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja (ena vrednotnica pomeni en dan pokojninske dobe). Vrednotnica se bo z aprilom glede na nedavno objavo v uradnem listu podražila z 12,93 na 13,73 evra; višina prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo znašala 10,68 evra evra, za zdravstveno zavarovanje pa 3,05 evra.
A povpraševanje po osebnem dopolnilnem delu v zadnjih letih upada. Med letoma 2016 in 2019 je bilo kupljenih še več kot 20.000 vrednotnic, pri čemer je bilo s 23.584 vrednotnicami rekordno leto 2016, z letom 2020 pa je sledil občuten padec. Lani je bilo tako po podatkih ministrstva za delo izdanih le še 13.690 vrednotnic.
“Največji upad števila pridobljenih vrednotnic je zaznaven v letu 2020, ko je bilo pridobljenih 15.730 vrednotnic za osebno dopolnilno delo, torej 24,15 odstotka manj kot v letu 2019, kar se pripisuje epidemiji covida-19. Enak vzrok za manjše število pridobljenih vrednotnic se pripisuje tudi naslednjim letom, ki so bila zaznamovana z epidemijo,” so za STA pojasnili na ministrstvu.
O negativnem trendu bo po njihovih pojasnilih spregovorila tudi vladna komisija za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno. Na ministrstvu sistem še naprej podpirajo, saj da gre za zakonito pravno podlago za opravljanje storitev oziroma dela, ki se je prej večkrat opravljalo na črno. Pozitivno je tudi, da se z nakupom vrednotnice oziroma s plačilom prispevkov za socialno varnost posamezniku zagotavlja osnovno socialno varnost – na način, da je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in se zavaruje tudi za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, so poudarili.
“Hkrati tak sistem vpliva na ravnanje državljanov in jih spodbuja, da se ob tveganju morebitnega odkritja dela na črno in izdani globi ter ob vse večjem zavedanju škodljivih pojavov takšnega ravnanja na vse segmente družbe v večji meri poslužujejo zakonitih načinov opravljanja dela,” so pristavili.
Ob upadu števila izdanih vrednotnic so se znižali tudi prihodki z naslova osebnega dopolnilnega dela. Kot je razvidno iz podatkov, ki jih je STA posredovala Finančna uprava RS (Furs), so izvajalci osebnega dopolnilnega za leto 2016 denimo prijavili 2,79 milijona evrov prihodkov, za leto 2019 2,74 milijona evrov, za lani pa 2,15 milijona evrov.
Vir: STA
