Po predlogu bi se tarifne postavke za obračunsko moč za gospodinjske odjemalce v višji sezoni v časovnem bloku 1 znižale na vrednost tarifnih postavk časovnega bloka 2. Poleg tega se omrežnina za presežno obračunsko moč v tem obdobju gospodinjskim odjemalcem ne bi obračunala. Ukrep bi veljal za januar in februar letos.
Odbor je sprejel nekaj dopolnil, s katerimi naj bi upošteval pripombe zakonodajno-pravne službe DZ. Med drugim je črtal določilo, da bi se manko omrežnine kril v breme omrežninskih presežkov družbe Eles, tako da po novem določa, da bi se kril “v breme družbe Eles”. Izpad prihodkov je ocenjen na 19,5 milijona evrov.
V NSi so predlagali, da bi zakon veljal tudi za poslovne odjemalce, ampak odbor o tem ni odločal. Kot je dejal predsednik odbora Tomaž Lah (Svoboda), predlog dopolnil predstavlja “novo vsebino, ki mora biti predmet novega zakonodajnega postopka”, saj da vsebinsko presega rešitve, izhajajoče iz ciljev in načel predloga zakona, kar glede vlaganja dopolnil določa poslovnik.
Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je dejala, da bi vključitev poslovnih odjemalcev “skoraj zagotovo” pomenila nedovoljeno državno pomoč.
Miroslav Gregorič (Svoboda) je v imenu predlagateljev dejal, da veljavni sistem omrežnine deluje zaviralno za zeleni prehod. Glavni cilj predloga ni poseg v omrežninsko metodologijo, ampak “časovno omejeno omiliti posledice, ki so nastale zaradi zvišanja omrežnine iz naslova obračunske moči v višji sezoni za odjemno skupino gospodinjskih odjemalcev”.
Izrazil je upanje, da bo Agencija za energijo, kot je napovedala minuli teden, poenostavila sistem z manj časovnimi bloki, spremenila določene obračunske moči ter zmanjšala razlike v faktorjih med časovnimi bloki.
Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da določbe predloga zakona, ki pomenijo določanje tarifnih postavk in omrežnine, pomenijo vsebino, ki se ureja v splošnem aktu regulatorja, zato niso v skladu z ustavnimi načeli pravne države in z načelom delitve oblasti in prav tako ne z direktivo EU, ki ureja pravila notranjega trga električne energije.
Poleg tega je izrazila pomisleke glede retroaktivnosti zakona, ki je možna le, če je utemeljena z javno koristjo, brez katere ni mogoče doseči cilja, ki se zasleduje s predlogom zakona, in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.
Vlada po besedah Tine Seršen predlog zakona podpira. “Prav je, da država pred nesorazmernimi dvigi na položnicah zaščiti ljudi, ki so v preteklosti sprejemali pravilne investicijske odločitve,” je dejala.
Navedla je, da analize, ki jih ima ministrstvo, kažejo, da bodo pri gospodinjstvih s sončnimi elektrarnami ter s sončnimi elektrarnami in toplotnimi črpalkami na letni ravni dvigi na položnicah presegli 200 odstotkov. To je nesorazmeren dvig pri “najbolj ranljivi odjemni skupini”, je povedala. Poleg tega je bil novi sistem uveden brez prehodnega obdobja in brez postopnosti, je dodala.
Glede morebitnega posega v pristojnosti regulatorja je državna sekretarka dejala, da se vlada zaveda njegove neodvisnosti, a da mora tudi ta neodvisnost delovati v okvirih višjih državnih strateških podnebno-energetskih ciljev. O skladnosti zakona naj sicer presodijo sodišča, je dejala.
Pristojna komisija državnega sveta meni, da bi bilo treba proučiti pomisleke glede neustavnosti predloga zakona. Ob tem ocenjuje, da je morda člen energetskega zakona, ki opredeljuje neodvisnost Agencije za energijo, prestrog in bi ga veljalo spremeniti.
V opoziciji so bili kritični do ravnanja vlade in koalicije, ki da bi se morali odzvati prej, ter do dejstva, da predstavnikov Elesa in Agencije za energijo na seji ni bilo. Pri glasovanju o predlogu zakona so bili sicer vzdržani.
Janez Žakelj (NSi) je ocenil, da gre za nesistemski in protiustaven zakon, ki ne rešuje bistva problema, ter spomnil na opozorila Agencije za energijo in Evropske komisije o nedopustnosti poseganja v pristojnosti regulatorja. V NSi so sicer predlagali, da bi zakon – brez sprememb ostalih določb – veljal tudi za poslovne odjemalce.
Danijel Krivec (SDS) je dejal, da bi lahko vlada pred sveta agencije, ki ga na njen predlog imenuje DZ, še v času priprave nove metodologije od agencije dobila določena pojasnila. Menil je tudi, da bi lahko zakon, če bo že retroaktivno veljal za januar, ukrep razširil tudi na november in december lani.
Glede pomoči gospodarstvu je Seršen povedala, da so mali poslovni odjemalci v glavnem na boljšem, pri večjih odjemalcih pa so podatki zelo različni. Kljub podražitvi podjetja še vedno plačujejo eno najnižjih omrežnin v EU in nižjo kot v vseh sosednjih državah. Podjetja imajo za pametne energetske rešitve na volj sredstva iz mehanizma RepowerEU, je dejala.
Vlada obveznega odkupa viškov proizvedene elektrike iz sončnih elektrarn ne bo uvedla, bo pa predlagala možnost, da se viške dodeli sosedom, sorodnikom ipd. Poleg tega bo uvedla več mehanizmov za tiste, ki ne dobijo soglasja za postavitev sončne elektrarne, je povedala Seršen.
Vir: STA
