Mesec je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril, da je pravica do počitka temeljna pravica vseh zaposlenih in je stara vsaj toliko kot osemurni delovnik. Če je v 20. stoletju veljalo, da človek osem ur na dan dela, osem ur spi, osem ur pa mu mora ostati za počitek, rekreacijo, družino, hobije in druge interese, v 21. stoletju ni več tako, je dejal.
Teh osem ur, ko naj bi počivali, smo namreč z napredkom na področju telekomunikacijskih tehnologij po njegovih besedah začeli spreminjati v podaljšek delovnega časa, tako da smo ves čas v kontaktu s sodelavci, na voljo strankam, delodajalcu. To potrjujejo tudi študije o številnih psihičnih in fizičnih boleznih našega časa, kot so depresija, anksioznost, motnje spanja, je naštel.
Slovenija je pri uvajanju pravice do odklopa med vodilnimi na svetu, je nadaljeval, cilj pa je, “da bi ljudem zopet zagotovili pravico do prostega časa”.
“Na ministrstvu se zavedamo, da niso vsa podjetja enaka in da poklic ni enak poklicu, da seveda obstajajo takšne in drugačne specifike, zato pravice do odklopa v zakonu nismo uvajali z enakimi vatli za vse, saj bi s tem povzročili marsikatero nepravičnost ali pa motnjo v delovnih procesih. Namesto tega smo lani, ko je bil zakon sprejet, predpisali, da imajo podjetja leto dni časa, da sama uvedejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovila pravico do odklopa,” je spomnil Mesec.
To je po njegovih besedah enostavno. Kot primer je navedel vpeljavo pravila, da zaposleni po 18. uri ne prejemajo več elektronske pošte, pošiljatelj tako prejme le sporočilo avtomatskega odzivnika, da bo zaposleni na pošto odgovoril zjutraj. Elektronsko sporočilo v tem primeru zadrži server in ga zaposlenemu posreduje šele zjutraj, ko se ta vrne v službo.
Zaposleni pa nimajo pravice do odklopa v času dežurstev in pripravljenosti, je izpostavil minister.
Za javni sektor je predlog v zvezi z uvajanjem ukrepov za zagotavljanje pravice do odklopa v okviru kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti že pripravljen, je razkril. Predstavili ga bodo v nekaj tednih.
Sicer pa je Mesec napovedal še, da bo Inšpektorat RS za delo v zvezi z pravico do odklopa v prvih mesecih deloval predvsem “napotilno”. “V podjetjih bo preverjal, ali so z ustreznimi ukrepi zagotovila pravico do odklopa. Če je niso, bo svetoval, na kakšen način to narediti,” je pojasnil.
Da bi bilo ustrezno pripravljenih čim več delodajalcev, je ministrstvo za delo danes na spletni povezavi sta.si/qjBndo objavilo smernice, iz katerih izhaja, da so ukrepi lahko različnih vrst.
Met tistimi tehnične narave so izklop strežnika elektronske pošte; preprečitev pošiljanja in prejemanja sporočil; dodajanje vsebine k sporočilu, ki vsebuje pouk glede pravice do odklopa, na primer da se delavec ni dolžan odzvati na prejeto sporočilo v času odklopa in da zaradi tega ne more utrpeti sankcij; izbris e-sporočila, poslanega izven določenega časovnega okvira s povratnim sporočilom pošiljatelju, da je bilo sporočilo izbrisano in tako dalje.
Zaposleni lahko z vidika tehnike ukrepa tudi sam, in sicer tako, da vklopi nastavitev samodejnih odgovorov na e-pošto.
Možni pa so tudi drugačni ukrepi, ministrstvo med njimi izpostavlja usposabljanje vodij in posredovanje navodil vodjem, naj izven delovnega časa ne vzpostavljajo stikov glede delovnih nalog z zaposlenimi, naj dajejo zgled odklopa od komunikacij, povezanih z delom.
V poštev pride tudi dajanje navodil zaposlenim o upoštevanju ukrepov, “pri čemer je smiselno, da se delodajalec sklicuje na obveznost delavca, kot je določena v 34. členu zakona o delovnih razmerjih – upoštevanje delodajalčevih navodil -, vključno s pojasnilom, da uresničevanje pravice do odklopa za delavca ne sme imeti negativnih posledic”.
Ministrstvo v smernicah omenja še izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih o pomenu pravice do odklopa z vidika varnosti in zdravja pri delu, varovanja delavca pred psihosocialnimi tveganji in podobno ter izrecno prepoved opravljanja dela v času počitka, razen v izjemnih primerih.
Pravico do odklopa je prinesla novela zakona o delovnih razmerjih, ki jo je DZ po vetu državnega sveta drugič potrdil novembra lani.
Vir: STA
