Pomoč državnih institucij in nevladnih organizacij izrednega pomena
Kot so za STA ob obletnici ujme povedali savinjski župani, se je država ob avgustovski ujmi odzvala dokaj hitro, saj so precej hitro dobili povrnjene intervencijske stroške ter predplačilo za obnovo. V prvih dneh po poplavi je bila zelo dobrodošla materialna pomoč uprave za zaščito in reševanje, občani so prejeli tudi pomoč humanitarnih organizacij, pomagali so številni drugi.
Na mozirski občini so za STA povedali, da je bilo v prvih dnevih po ujmi nekaj negotovosti glede plačila potrebne mehanizacije. Veliko ponudnikov je sicer prišlo in kakšen dan ali dva brezplačno nudilo pomoč, občina pa ni imela dovolj sredstev za izvedbo tako obsežnih del. Ko pa so državne institucije organizirale tehnično pomoč in so od države dobili navodila glede evidentiranja stroškov, je bilo veliko lažje, so pojasnili.
Po navedbah županov so bile glavne težave v prvih dneh po poplavah pomanjkanje ustrezne mehanizacije in zagotavljanje ustrezne logistike na vseh področjih. Prav tako so bile težave z nedelujočo telekomunikacijo, nato z elektriko in pitno vodo, preglavice so jim povzročale uničene ceste.
Žalski župan Janko Kos je za STA povedal, da so jim največjo težavo predstavljale ogromne količine odpadkov, ki so se zbirali na urejenih deponijah v Žalcu, Vrbju in Petrovčah, kamor so ljudje dovažali poplavljene stvari.
Braslovški župan Tomaž Žohar je za STA dejal, da so morali po ujmi zagotoviti tudi dovolj primernih bivališč za družine, ki jim je voda povsem uničila domove. Razseljenih je bilo namreč več kot 250 družin. Po njegovem mnenju bi morali za hitrejšo in učinkovitejšo izvedbo sanacijskih in protipoplavnih ukrepov pri pripravi in sprejemanju zakonodaje bolj upoštevati sistemske pripombe, ki so bile ustrezno argumentirane in strokovne ter so izhajale iz prakse. Verjame, da bodo pomanjkljivosti odpravljene z dopolnitvijo zakonodaje oz. državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini.
Polzelski župan Jože Kužnik meni, da je bil odziv države pri sanaciji Savinje na območju polzelske občine nezadosten, pomanjkljiv in neustrezen. Kot je dejal, je država prek koncesionarja na brežini Savinje v občini nasula polmetrski tampon iz gramoza, za katerega pa je prepričan, da ga bo narasla voda prebila. Po njegovem prepričanju to niso intervencijski ukrepi, temveč zapravljanje davkoplačevalskega denarja.
Sanacija zelo zahtevna in po mnenju nekaterih prepočasna
Leto dni po ujmi zelo zahtevna sanacija marsikje še poteka. Kot je za STA povedal župan Luč Klavdij Strmčnik, so doslej uspeli dokončati samo dve cesti, ostalo je še v teku. Prav v teh dneh so začeli sanacijo gozdnih cest.
Laški župan Marko Šantej je dejal, da imajo z direkcijo za vode podpisani dve pogodbi za zagotavljanje boljše protipoplavne varnosti. Gre za ukrepe na Savinji, med Marija Gradcem in Udmatom ter na pritokih Savinje, kot sta Rečica in Mulenca. Za Savinjo že imajo gradbeno dovoljenje, na Rečici pa so glede pridobitve dovoljenja v zaključni fazi. Projekta sta vredna več kot 10 milijonov evrov in bosta izboljšala poplavno varnost v laški občini.
Prav tako je v fazi projektiranja nov most v Rimskih Toplicah, ki bo izboljšal poplavno varnost tega območja, je povedal Šantej. Dodatno pa projektirajo ureditev Savinjskega in Trubarjevega nabrežja v sklopu ureditve starega mestnega jedra Laškega.
Mozirska občina ima trenutno izdelano dokumentacijo za sanacijo 36 objektov. Nekaj jih je zaključenih, ostali potekajo. Tudi v žalski občini sanacija še poteka, obseg izvedenih del pa je pod načrtom, je dejal župan Kos. Vzrok vidi v postopkih potrjevanja dokumentacije na državni tehnični pisarni. Od februarja do danes so iz pisarne po večkratnem usklajevanju in dopisih prejeli le dve potrjeni dokumentaciji od poslanih devetih, je dejal.
Župan Gornjega Grada Anton Špeh je za STA dejal, da so naročili projekte in izvajalce za sanacijo večine plazov, ki so na njihovi občinski infrastrukturi, po svojih zmožnostih pa obnavljajo tudi ostalo infrastrukturo v občinski lasti.
V Občini Šoštanj država čisti in ureja vodotoke, občina pa sanira ceste, vodovode, mostove in plazove, je pojasnil župan Goličnik. Po njegovih besedah so 66 projektov že izvedli, od tega je večina plazov, cest in mostov.
Mučno čakanje na odločitve o rušenju najbolj ogroženih domov
Del v ujmi prizadetih občanov Zgornje Savinjske doline medtem še čaka na odločitve pristojnih služb o seznamu hiš za odstranitev zaradi prevelike poplavne ogroženosti. Mnogi menijo, da mučno čakanje traja predolgo.
Na seznamu za izselitev iz Strug pri Lučah je 20 stanovanjskih objektov. Lastniki so podali pripombe na ocene v ujmi poškodovanih objektov, saj z njimi niso zadovoljni. Kot je povedal eden od krajanov Paul Orešnik, je bila tržna vrednost hiš ocenjena korektno, a da so jim pristojni nato na račun amortizacije od te tržne vrednosti vzeli 41 odstotkov. Prejeli pa so 10 odstotkov dodatkov za selitev iz Strug in komunalne prispevke. “Tako smo zdaj na 69,5 odstotka tržne vrednosti hiš,” je dejal.
V Gornjem Gradu so medtem s seznama objektov za rušenje odstranili 23 od skupno 27 objektov. Pristojni so namreč ocenili, da je na dolgi rok mogoče zaščititi porečje reke Drete, ki jih je poplavila v ujmi.
V občinah Braslovče in Šmartno ob Paki je za odstranitev predvidenih 116 objektov na levem bregu Savinje v Letušu. Kot je povedal župan Žohar, selitvi z levega brega nasprotuje nekaj posameznikov, ki menijo, da bi država morala namesto tega urediti brežini Savinje in Pake. Napovedujejo državljansko nepokorščino, obrniti pa se nameravajo tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice.
Iz dela Letuša, ki leži na desnem bregu Savinje, pa je na seznamu za odstranitev za 50 objektov. Odziv tamkajšnjih krajanov na načrte o odstranitvi je pozitiven.
Tudi v Rečici ob Savinji naj bi se rušenju izognilo nekaj objektov s seznama.
Direkcija za vode z več kot 300 izrednimi ukrepi v porečju Savinje
V porečju Savinje so od poplav do 30. junija letos izredne ukrepe izvedli na 328 deloviščih. Ponekod je šlo za izjemno zahtevne posege, ki so terjali veliko časa in delovne sile, so za STA pojasnili na Direkciji RS za vode. Za naprej so tudi na območju Savinje pripravili program povrnitve vodne infrastrukture v prvotno funkcionalno stanje po ujmi.
Predstavniki direkcije so ta mesec ob obisku Občine Rečica ob Savinji povedali, da so v izdelavi strokovne podlage za državni prostorski načrt, ki bo zajemal območje Savinje od Mozirja do Ljubnega, na območju rečiške občine pa še del povodja Rečice. Drugi načrt pa je v pripravi za Zadrečko dolino, povodje Drete od Gornjega Grada do Nazarij.
Iskali naj bi predvsem rešitve, da se bo poplavna varnost poseljenih območij ob Savinji in Rečici bistveno izboljšala, ukrepi pa morajo biti načrtovani celovito in niso omejeni z občinskimi mejami, zato je tudi predviden načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Savinje od Mozirja do Ljubnega ob Savinji, so še pojasnili.
Vir: STA
