“Zelo veliko smo naredili in na zimo smo zelo dobro pripravljeni, tako da smo popolnoma mirni. Če bi se zgodili najhujši scenariji, kot so se pred zimo leta 2022, bi morali sprejeti dodatne ukrepe, ampak verjamemo, da jih ne bo treba,” je za STA povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Ocenjuje, da je Slovenija glede zanesljivosti in oskrbe s plinom na predkrizni ravni oz. celo v boljšem položaju, ker je diverzificirala dobavne poti.
Dobavo plina po plinovodu iz Alžirije prek Italije je še povečala, po ministrovih besedah pogodbe omogočajo dobavo okoli 45 odstotkov letnih potreb po plinu, letos je bilo vzpostavljeno sodelovanje z Azerbajdžanom, od koder bi si lahko po ministrovi oceni v letu 2025 zagotovili dobavo med 10 in 30 odstotkov potreb. Ostali potrebni plin Slovenija dobi prek skupnega trga EU, Slovenija tudi sodeluje v mehanizmu skupnih nabav plina v EU. Skladišča plina v EU so po njegovih besedah trenutno okoli 94-odstotno polna.
Dobavitelji plina v Sloveniji po ministrovih besedah zatrjujejo, da so pripravljeni in da ukrepanje ministrstva ni več potrebno. Tudi napovedana prekinitev tranzita plina prek Ukrajine v Evropo naj na Slovenijo ne bi vplivala ne z vidika cene ne z vidika zanesljivosti dobave.
Glede na veleprodajne cene na trgu za prihodnje obdobje minister ocenjuje, da bi se lahko cene za končne odjemalce v prihodnjem letu v povprečju znižale za vsaj desetino. “Odvisno je sicer, kako uspešni so dobavitelji na trgu, ampak mi menimo, da bi se morala končna cena plina znižati povprečno za vsaj za 10 odstotkov,” je dejal Kumer. Cena bi morala tako biti pod 50 evri za megavatno uro.
Tako bi moralo biti tudi daljinsko ogrevanje tam, kjer uporabljajo zemeljski plin, cenejše, ob znižanju cen tudi ostalih energentov pa bi se moralo poceniti tudi ogrevanje z drugimi viri. “Končno gre za val pocenitev,” ocenjuje minister pred začetkom nove kurilne sezone.
Ta bo prva po dveh letih, ko cene plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce, javne zavode in zaščitene odjemalce ne bodo več regulirane. Slovenija je v času energetske krize, ki je izbruhnila leta 2022, sprejela vrsto ukrepov, med drugim je za čas kurilne sezone znižala davek na dodano vrednost (DDV) na energente in zamejila končne cene plina za omenjene odjemalce. V zadnji zimski sezoni znižanja DDV ni bilo več, so bile pa cene zamejene še v prvih štirih mesecih letos.
Minister je tudi povedal, da ima nekaj držav članic EU še vedno razglašeno prvo stopnjo zgodnjega opozarjanja na krizno situacijo. Slovenija jo je razglasila poleti 2022, a trenutne razmere dopuščajo, da se bo v naslednjih mesecih preučilo možnost njenega preklica. “To bi bil zelo močan signal, da ima Slovenija sredi zime zagotovljeno eno najmočnejših in zanesljivih oskrb zemeljskega plina,” je poudaril.
Vir: STA
