Korošci iz iniciative HOČ`MO CESTO! opozarjajo na prepočasno gradnjo tretje razvojne osi. Dvomijo, da bo gradnja s takšnim tempom končana v predvidenem roku. Od odgovornih so zahtevali odgovore, a jih niso prejeli, tudi do napovedanega sestanka ni prišlo. Dars je po njihovi objavi v odgovor napisal, da je projekt tretje razvojne osi eden od dveh prednostnih projektov.
Iniciativa HOČ`MO CESTO! je v nedeljo, 29. decembra 2022, spomnila, da je na ta dan pred pol stoletja bila odprta prva avtocesta v Sloveniji. Dvaintrideset kilometrski odsek med Vrhniko in Postojno, je bil takrat zgrajen v tridesetih mesecih. »Tempo gradnje je bil za današnje čase nepredstavljiv,« so dodali.
V današnjih časih na gradbišču 3. razvojne osi, gradnja poteka bistveno počasneje. Na odseku hitre ceste med Slovenj Gradcem in Velenjem, je v dveh letih investitorju uspelo delno zaključiti eno gradbišče z viaduktom Gaberke, ter postaviti nekaj stebrov viadukta Jenina in Visočnik v okolici Podgorja pri Slovenj Gradcu. Korošci pri tem zaskrbljeno ugotavljajo, da po dveh letih od pričetka gradnje ni zgrajen niti meter hitre ceste, zato se sprašujejo v kakšnem roku bo država zgradila obljubljeno hitro cesto?
«Žal od odgovornih še vedno nismo prejeli odgovorov, za koliko se bodo roki izgradnje zamaknili. Tudi do napovedanega decembrskega sestanka koordinacijskega odbora za izgradnjo 3. razvojne osi, na kateremu naj bi bila predstavljena novelirana časovnica, ni prišlo,« so sporočili.
V vmesnem času, so kot opomnik objavlili karikaturo ambasadorja Ho´čmo cesto, Cirila Horjaka, ki je slikovito orisal aktualni potek gradnje 3. razvojne osi na Koroško.
DARS odgovarjal za STA
Kot poroča STA so v družbi Dars v odzivu na sporočilo iniciative spomnili, da je projekt tretje razvojne osi eden od dveh prednostnih projektov družbe; skupaj z izgradnjo vzhodne cevi predora Karavanke. V letošnjem letu je znašala skupna realizacija gradbenih del na hitri cesti približno 16 milijonov evrov brez DDV. Načrtovana vrednost gradbenih del za leto 2023 je v višini 28 milijonov evrov brez DDV. Kot so spomnili, je izgradnja hitre ceste med Slovenj Gradcem in Velenjem razdeljena na osem sklopov.
Gradnja sklopa D, ki zajema območje priključka Gaberke, je v celoti zaključena. Gradnja sklopa F, ki zajema gradnjo viaduktov Jenina in Visočnik ter mostu Jenina, je stekla oktobra lani in poteka kontinuirano, po zagotovilih Darsa pa bodo dela zaključena predvidoma najpozneje v roku enega leta.
Gradbeno dovoljenje za sklopa B in H (območje ob Škalskem jezeru in del navezovalne ceste Konovo) je pravnomočno. Trenutno poteka postopek javnega naročanja, in sicer so ponudnike pozvali k oddaji ponudb. Podpis pogodbe z izvajalcem je v primeru poteka javnega naročila brez zapletov predviden v začetku naslednjega leta. Za sklopa C (Škale) in E (Velunja) je prva faza postopka, priznanje sposobnosti ponudnikom za pridobitev izvajalcev, zaključena.
V letu 2023 je na sklopu F – Jenina predvideno nadaljevanje gradnje. Ob predpostavki uspešno izvedene druge faze postopka javnega naročila za oddajo del za sklop B in sklop H je v prihodnjem letu predviden pričetek in izvajanje gradbenih del na teh dveh odsekih. Če bo v letu 2023 pridobljeno gradbeno dovoljenje za sklop E in sklop C, se bo po pojasnilih Darsa izvedla druga faza postopka javnega naročila za pridobitev izvajalca del.
»Sicer pa se na sklopih, na katerih gradbeno dovoljenje še ni bilo pridobljeno in se gradnja še ne izvaja, nadaljuje z izdelavo projektne dokumentacije in pridobivanjem zemljišč (zagotovljenih je 95 odstotkov zemljišč), potrebnih za gradnjo,« so navedli. Za sklopa E in C je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja podana decembra 2021 oziroma februarja 2022.
V teku so tudi dopolnitve na podlagi zahtev pristojnih mnenjedajalcev, saj so se v času od podaje zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja spremenile karte poplavne in erozijske ogroženosti, zaradi česar je potrebna naknadna preveritev projektnih rešitev.
