V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) in Premogovniku Velenje (PV) so zaradi zaostrenih razmer na področju energetike zopet pričeli s pospešnim preučevanjem možnosti za uvoz tujega premoga. Danes je skupina HSE objavila sporočilo za javnost v katerem pojasnjuje svoja stališča.
»Ko je v letošnjem letu postalo jasno, da se bo energetska kriza najverjetneje zaostrila do točke, ki bo zahtevala večje varnostne zaloge in večje sprotne razpoložljive količine premoga, kot jih lahko realno zagotovi Premogovnik Velenje za obratovanje termo blokov v TEŠ, smo posledično ponovno pristopili k preučevanju možnosti za dodajanje drugega premoga velenjskemu lignitu. Nedolgo zatem je Vlada Republike Slovenije razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije. Predlagan ukrep je, da se znotraj elektrogospodarstva povečajo strateške zaloge goriva, od naftnih derivatov, plina in premoga,« so zapisali v sporočilu.
Trenutne in kratkoročne potrebe TEŠ, ki je tretjinski proizvajalec električne energije v Sloveniji, po primarnem energentu presegajo odkopne zmožnosti Premogovnika Velenje. Aktualne odkopne zaloge sicer znašajo 102.170.000 ton in glede na predvideno dinamiko odkopavanja zadoščajo za normalno obratovanje Premogovnika Velenje še vsaj 20 do 30 let. Tehnična omejitev je pa letna količina izkopa premoga, za katerega na HSE ocenjujejo, da z razpoložljivo opremo in s tolikšnim številom zaposlenih v proizvodnem procesu ne more bistveno preseči 2,7 mio ton izkopanega lignita v tako kratkem časovnem obdobju (tudi z maksimizacijo števila nadur in dodatnim zaposlovanjem ne). »V tem času žal tudi ni možno odpreti novega odkopnega polja,« so zapisali na HSE.
Težava tudi v številu zaposlenih v Premogovniku Velenje
K premisleku o uvozu premoga terja tudi dejstvo, da se je v zadnjih desetih letih število zaposlenih v Premogovniku Velenje zmanjšalo za 14 %. Kljub promociji rudarskega poklica in štipendiranju je interes za vpis v rudarske šole in interes za štipendije Premogovnika Velenje precej upadel. V lanskem letu se je vpisalo 8 (osem) dijakov, letos je vpisan samo 1 (eden). Trenutno se za poklic rudarja in rudarskega tehnika v vseh letnikih skupaj šola samo 19 dijakov. Težave pri zagotavljanju proizvodnje v PV je v lanskem in začetku letošnjega leta povzročila tudi povečana odsotnost delavcev zaradi obolenja s Covidom, ko je obdobna bolniška odsotnost znašala tudi do 22 %, svoje pa pripomorejo tudi kompleksni geomehanski pogoji izkopa, ki so se po zadnjem stebrnem udaru v Premogovniku Velenje še poslabšali. »Premogovnik Velenje je samo v letošnjem letu zaposlil 78 novih sodelavcev, žal pa v istem času zabeležil tudi 65 odhodov. Vse to, hkrati z aktualnimi energetskimi razmerami, je razlog za začetni razmislek o uvozu premoga, ki bi ga dodajali velenjskemu lignitu,« pojasnjujejo na HSE.
Na HSE opozarjajo na špekulacije
»Končni predlogi izračunov cen in količin potencialno uvoženega premoga še niso pripravljeni in so odvisni od več dejavnikov (energijske vrednosti premoga, sestave oz. vsebnosti različnih snovi v premogu in stranskih produktih po uporabi v TEŠ, transportnih možnosti, primernosti mešanja z velenjskim lignitom, cene itd.). Zato so vse številke, ki se pojavljajo v javnosti, in njihove interpretacije, zgolj špekulacije, ki z realnostjo nimajo nobene povezave. Točne, javno relevantne podatke bomo, kot vselej, transparentno predstavili po zaključku potencialnih komercialnih pogajanj, saj bi bili vsakršni predhodni komentarji in izračuni poslovno nedopustni,« so zapisali.
Omenjajo tudi okoljsko obremenitev Šaleške doline
Po navedbah HSE naj bi bila okoljska obremenitev Šaleške doline bistveno nižja, kot je bilo predvideno ob sprejemanju zadnjega investicijskega programa NIP6 (zadnja novelirana investicijsko-projekta dokumentacija za blok 6 TEŠ), kjer je bilo predvideno, da bo v letih 2022 in 2023 poraba premoga znašala preko 3,75 mio ton (cca 40.000 TJ), emisije CO2 pa preko 4 mio ton. Iz teh številk sklepajo, da tudi če bi do potencialnega uvoza premoga prišlo, bi bile obremenitve za okolje še vedno bistveno nižje, kot so bile predvidene v sprejetem NIP6.
Odločitev o uvozu premoga je še na tehtnici
Končna odločitev o uvozu premoga po navedbah HSE še ni bila sprejeta. Sedaj so na tehtnici številni parametri, med katerimi so najpomembnejši energetska vrednost premoga, tehnična in okoljska sprejemljivost oz. učinkovitost, transportne možnosti ter ekonomika takšne energetsko-poslovne odločitve.
