Kot so danes, potem ko so pripombe poslali ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ocenjujejo, da je bil dokument glede na prvo verzijo bistveno izboljšan, da pa nekatere rešitve “še vedno ne zagotavljajo konkurenčnosti industrije v Sloveniji in s tem rasti skupne blaginje in varnosti naše države”.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal poudarja, da bo dokument predstavljal smernice prihodnje rabe energije do leta 2050 ter da je za gospodarstvo edini sprejemljiv scenarij tisti, ki predvideva rabo tako obnovljivih virov (OVE) kot jedrske energije. Scenarij samo z OVE je zanje nesprejemljiv, ker da ti viri niso stanovitni in Slovenijo pretirano izpostavljajo uvozu elektrike, predvsem pozimi, ponoči in v času suše.
Pogrešajo načrt nadomeščanja proizvodnih virov elektrike po predvidenem zaprtju Termoelektrarne Šoštanj (Teš) leta 2033 in do predvidene izgradnje drugega bloka nuklearke (Jek 2) ter tudi objektivno oceno potrebnega obsega investicij v proizvodne kapacitete, za nadgradnjo distribucijskega in prenosnega omrežja in drugo do leta 2050.
“Objektivno ovrednotenje potrebnega obsega investicij bi namreč po naših izračunih pokazalo, da je scenarij z obnovljivimi viri in jedrsko energijo za približno polovico ugodnejši od zgolj OVE-scenarija z vidika potrebnih investicij, kar bo vplivalo na stroškovne cene električne energije,” so zapisali in dodali, so za gospodarstvo prav konkurenčne cene energije pogoj za ohranjanje mednarodne konkurenčnosti, kar lahko dosežejo z dolgoročnimi pogodbami med podjetij in proizvajalci za zakup električne energije.
V zbornici pozivajo k večji finančni podpori industriji za zeleni prehod. “NEPN predvideva, da bo potrebnih 28,2 milijarde evrov investicij v industriji do leta 2030 in zgolj 700 milijonov evrov javnih spodbud, kar predstavlja le 2,4 odstotka potrebnih sredstev. Apeliramo na povečanje obsega podpor za industrijo,” so zapisali.
Izrazili so pričakovanje, da bo vlada v pogajanjih z Evropsko komisijo sledila tistim članicam EU, ki opozarjajo, da bi moral biti cilj NEPN zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z nizkoogljičnimi tehnologijami, in ne zgolj povečanje deležev obnovljivih virov. “Zato predlagamo, da se namesto cilja OVE raje uporablja kratica NOVE, ki poleg vseh OVE virov vključuje tudi jedrsko energijo,” so navedli.
Zadnja verzija osnutka posodobitve NEPN je v javni obravnavi od 24. maja do 23. junija. Kot je ministrstvo povedalo ob predstavitvi zadnjega osnutka javnosti v začetku meseca, bo po javnem posvetovanju pripravljena končna različica osnutka, ki bo skupaj z dopolnjenim okoljskim poročilom posredovana v presojo o sprejemljivosti. Po zaključku celovite presoje vplivov na okolje bo šel osnutek v sprejem vladi – kar bi lahko bilo po pričakovanjih ministrstva konec poletja – nato pa ga bodo posredovali Evropski komisiji. Po evropski uredbi naj bi članice svoje posodobljene NEPN komisiji posredovale do konca junija letos.
Vir: STA
