"Podpiramo predlagane spremembe zakona o trošarinah, saj bodo vladi omogočile hitrejše in učinkovitejše odzivanje na nenadne podražitve energentov. Za avtoprevoznike, pri katerih stroški goriva predstavljajo enega ključnih stroškov poslovanja, je pomembno, da ima država na voljo dodatne mehanizme za blaženje cenovnih šokov tudi na dizelsko gorivo, kot je razumeti pri razlagi o sprememb zakona o trošarinah," so v zbornici v današnjem sporočilu navedli direktorja Združenja za promet pri GZS Roberta Severja.
Meni, da lahko večja prožnost pri prilagajanju trošarin na dizelsko gorivo prispeva k stabilnejšim poslovnim pogojem, konkurenčnosti slovenskih prevoznikov ter zmanjšanju pritiskov na rast transportnih stroškov.
GZS po besedah njene generalne direktorice Vesne Nahtigal pričakuje, da je predlog zakona začetek širšega paketa ukrepov za cenovno dostopno energijo in večjo energetsko samooskrbo.
Zbornica je v preteklosti že večkrat pozvala k nižji obdavčitvi električne energije in zemeljskega plina kot dveh ključnih dveh energentov, učinkovitejši pomoči energetsko intenzivni industriji, prenovljenim pravilom pri omrežninah ter hitrejšemu umeščanju novih proizvodnih virov v prostor. "Kratkoročna razbremenitev in dolgoročne energetske odločitve morajo potekati hkrati," meni Nahtigal.
Znižanje trošarine na energente je pomembno za kmetijska in živilska podjetja, saj lahko pomaga blažiti stroškovne pritiske in prispeva k stabilnejši oskrbi s hrano, je poudarila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc. "Ključno pa je, da so ukrepi pravočasni," je dodala.
V GZS izpostavljajo tudi ugotovitve Agencije za energijo v poročilu o stanju na področju energetike v letu 2025, da je pokritost porabe električne energije z domačo proizvodnjo upadla s 97,1 na 82,8 odstotka. Po mnenju zbornice je to resno opozorilo, da Slovenija potrebuje bolj samozadostno, s tem pa tudi odporno, predvidljivo in konkurenčno energetsko politiko.
Ob predvideni prenovi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) si želijo, da bi ta postal zavezujoč strateški dokument, ki bi v ospredje postavil tudi energetske potrebe gospodarstva za njegov nadaljnji razvoj, predvsem pa, da bi dokumentu v najkrajšem možnem času sledila izvedbena faza.
Zato pozdravljajo oceno ministrstva za infrastrukturo in energetiko, da poročilo potrjuje potrebo po energetski politiki, ki bo v ospredje postavila zanesljivost oskrbe, konkurenčne cene, stabilnost sistema ter krepitev domače proizvodnje energije. GZS kot najbolj optimalen scenarij vseskozi izpostavlja kombinacijo jedrske energije in obnovljivih virov energije, vključno s hidroenergijo, dodajajo.
