Na delovnem sestanku župana z upravniki in izvajalci delitev stroškov za toploto je bila predstavljena poraba toplotne energije po posameznih večstanovanjskih stavbah. Iz analize porabe je razvidno, da je poraba nesorazmerna, saj poleg lege stanovanja nanjo močno vplivajo tudi ogrevalne navade sosedov. Državni pravilnik, na podlagi katerega se deli toplota med stanovanji, predpisuje koeficiente delitve in kazenske faktorje za tiste, ki se minimalno ogrevajo, vendar ta delitev stroškov toplote med stanovanji ni optimalna. Etažni lastniki, ki imajo ogrevano stanovanje v nižjih etažah, morajo porabiti veliko več energenta kot etažni lastniki stanovanj v višjih etažah (nad njimi), pri čemer jih ščiti korekcijski faktor glede na lego, da ne plačajo toliko enot ogrevanja, kot jih porabijo. Stanovanje nad ogrevano etažo pa zaradi ogrevanja spodnjega stanovanja ne potrebuje lastnega gretja, zato se ne ogreva. Tako stanovanje je deležno kazenskega faktorja. Korekcijski faktorji ne predvidevajo korekcije enot v stanovanju med stanovanji, ampak samo v robnih stanovanjih.
Župan Peter Dermol, ki je tudi državni svetnik, bo v današnji pobudi tako predlagal, da se pravilnik med drugim dopolni tudi tako, da se v primeru, če enota v večstanovanjski stavbi ni v uporabi najmanj en mesec, poraba toplote za to stanovanjsko enoto za to obdobje obračuna po dosedanjih določbah, preostali del neporabljene toplote, ki bi sicer odpadel na to enoto, če bi bila v uporabi, pa se kot olajšava upošteva za enote, ki mejijo na to enoto in ne na celotno stavbo v povprečju istih mesecev preteklih let.
Podal bo tudi pobudo za povišanje subvencij za energetsko sanacijo starejših večstanovanjskih stavb (toplotna izolacija fasade, toplotna izolacija ravne strehe, tal ali stropov nad neogrevanim prostorom ter optimizacija sistema ogrevanja). Ta trenutno znaša 18 evrov na m2 za fasado oz. max. 20 % za posamezni ukrep, kar je razmeroma nizka subvencija glede na strošek investicije. V primeru, da se lastniki odločijo za več ukrepov hkrati (vsaj tri), pa subvencija pokrije 30 % stroškov investicije. Vendar je v tem primeru investicija toliko višja, zato se lastniki zanjo težje odločijo oziroma se težko pridobi potrebno soglasje etažnih lastnikov stanovanj v večstanovanjski stavbi.
Prav tako bo predlagal ponovno uvedbo kreditov za energetske sanacije večstanovanjskih stavb, z odplačilom mesečnih obrokov v breme rezervnega sklada. Po trenutno veljavni zakonodaji namreč lahko kredit dobi samo posamezni lastnik stanovanja – lastnik plačuje obroke kredita sam in se ne krijejo iz rezervnega sklada. V primeru 100-odstotnega soglasja etažnih lastnikov bi lahko pridobili lastniki kredit v breme rezervnega sklada z bistveno nižjo obrestno mero, kot jo trenutno ponujajo banke oz. hranilnice. Medtem ko npr. v Velenju, kjer spodbujamo energetske sanacije, veliko starejših ljudi ne more pridobiti kredita, kredit v breme rezervnega sklada pomeni, da je to obremenitev vsakokratnega etažnega lastnika in je vezan na stavbo. Že danes so prejemniki socialne pomoči upravičeni do subvencije v višini 100 % opravičenih stroškov naložbe glede na njihov pripadajoči delež financiranja. Ugotavljamo, da to ni zadosten ukrep.
Vir: Mestna občina Velenje
