Minimalno plačo ima uvedenih 22 od 27 držav EU, izjema so Danska, Italija, Avstrija, Finska in Švedska, ki to vprašanje urejajo s kolektivnimi pogodbami.
Najvišjo minimalno plačo imajo tudi letos v Luksemburgu, 2638 evrov bruto. Več kot 2000 evrov bruto znaša še na Irskem (2282 evrov), Nizozemskem (2193 evrov), v Nemčiji (po podatkih Eurofounda 2122 evrov, po podatkih Eurostata 2161 evrov) in Belgiji (2070 evrov).
V Sloveniji, ki sodi v skupino držav z minimalno plačo med 1000 in 1500 evrov bruto, je letošnja minimalna plača torej postavljena pri slabih 1278 evrih bruto, s tem pa je sedma najvišja v povezavi.
Na drugi strani je minimalna plača najnižja v Bolgariji (551 evrov bruto), na Madžarskem (707 evrov bruto), v Latviji (740 evrov bruto), na Slovaškem (816 evrov bruto) in Češkem (826 evrov bruto). Nižjo od 1000 evrov bruto ima še pet držav.
Eurofound je objavil tudi lestvico rasti minimalne plače in stopnje decembrske medletne inflacije po državah. Kot je razvidno iz nje, so bili najbolj “radodarni” pri uskladitvah v državah z najnižjimi minimalnimi plačami.
Daleč najvišje zvišanje minimalne plače so tako izvedli v Romuniji, 22,8-odstotno, tam so imeli med državami z minimalno plačo decembra tudi najvišjo, 5,5-odstotno medletno inflacijo. Sledile so Hrvaška (+15,5 odstotka ob 4,5-odstotni inflaciji), Bolgarija (15,4 odstotka ob 2,1-odstotni inflaciji), Litva (+12,3 odstotka ob 1,9-odstotni inflaciji) in Poljska (+11,7 odstotka ob 3,9-odstotni inflaciji). Na Poljskem zdaj minimalna plača znaša 1091 evrov bruto.
Slovenija se je po rasti minimalne plače znašla na repu lestvice. Usklajena je bila namreč z lansko 1,9-odstotno inflacijo. Manj je porasla le na Madžarskem (+1,4 odstotka) in na Cipru, kjer zneska sploh niso spremenili. Na Madžarskem so sicer decembra beležili drugo najvišjo medletno inflacijo, znašala je 4,8 odstotka, na Cipru pa se je rast cen življenjskih potrebščin v zadnjem mesecu lanskega leta na medletni ravni ustavila pri 3,1 odstotka.
So pa plače po državah različno obremenjene z davki. Prav tako so med državami velike razlike glede definicije, za koga velja minimalna plača (za vse zaposlene, za starejše od 18 let, za določene sektorje, poklice ipd.), kot tudi, za kateri delovni čas jim pripada, kolikokrat na leto se izplačuje, ali je nižja za določene kategorije zaposlenih …
V Sloveniji se v skladu z zakonom minimalna plača enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Pri določitvi uskladitve minister za delo ob rasti cen življenjskih potrebščin lahko upošteva tudi druge zakonske kriterije, kot so gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarska rast in gibanje zaposlenosti, obenem pa se usklajuje s socialnimi partnerji.
Sindikalna in delodajalska stran sta bili glede višine uskladitve tudi letos na nasprotnih bregovih. Medtem ko so prvi predlagali, da bi morala letošnja uskladitev minimalne plače glede na razmere v gospodarstvu znašati 3,5 odstotka, so se na drugi strani delodajalci zavzeli za dvig zgolj v višini inflacije. Minister za delo Luka Mesec je torej prisluhnil slednjim.
Vir: STA
