Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so včeraj podpisali izjavo o stopnji usklajenosti predloga zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Ministra Boštjan Klemenčič in Franc Props ter vodji sindikalni pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek pa so ob tem podpisali še postopkovnik o nadaljnjih aktivnostih, ki so potrebne za uveljavitev prenove plačnega sistema in predvidene odprave plačnih nesorazmerij, torej povišanj plač, ki bodo realizirana postopno do leta 2028.
Predvideli so, da bodo tako kolektivno pogodbo za javni sektor in kolektivne pogodbe dejavnosti ter poklicev kot tudi končni, krovni dogovor parafirali najpozneje do 23. oktobra, podpisali pa do 8. novembra.
Regres prihodnje leto za 5 odstotkov višji od minimalne plače
Krovni dogovor bo med drugim vključeval tudi določbo, po kateri bo regres za letni dopust prihodnje leto za pet odstotkov višji od minimalne plače, v letu 2026 pa za deset odstotkov. V obeh letih pa bo izplačan v marcu pri februarski plači, tako kot že letos, in ne šele junija, z majsko plačo.
V postopkovnik so zapisali tudi zavezo, da se bodo v 15 dneh začela pogajanja z reprezentativnimi sindikati v policiji za sklenitev kolektivne pogodbe za dejavnosti javnega reda in varnosti. V Policijskem sindikatu Slovenije se tako na današnjem stavkovnem odboru zaenkrat niso odločili za zaostrovanje, sindikat pa se je odločil podpisati izjavo o usklajenosti.
S predlogom zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju se določa nova plačna lestvica. Razlika med plačnimi razredi bo namesto sedanjih štirih tri odstotke. Predvideno razmerje med najvišjim in najnižjim plačnim razredom pa je ena proti sedem.
Osnovna plača v prvem plačnem razredu je določena v višini 1253,90 evra bruto, v najvišjem, 67., pa v višini 8821,04 evra bruto. V obstoječem sistemu je najvišji 66. plačni razred vreden 6087,86 evra bruto. Okoli 30.000 od skupno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju pa dobiva plače, nižje od minimalnih.
Zvišanja plač bodo različna. Funkcionarske plače niso bile predmet usklajevanja z reprezentativni sindikati javnega sektorja. Za ostale stebrna pogajanja, na kateri se pogovarjajo o konkretnih uvrstitvah posameznih delovnih mest, še niso zaključena. So se pa vlada in sindikati dogovorili o postopni uveljavitvi povišanja plač. Dogovorjen dvig bi razdelili na šest obrokov, prvi je predviden s 1. januarjem 2025, zadnji s 1. januarjem 2028.
Vsi, ki so pod minimalno plačo, bi s 1. januarjem 2025 pridobili pravico do izplačila celotnega zneska do vrednosti minimalne plače.
Sicer naj bi načeloma v prvih treh obrokih izplačali po 12 odstotkov predvidenega dviga, v naslednjih dveh po 15 odstotkov, v zadnjem pa razliko. A ker bi obenem nominalno določili najnižjo višino izplačila ob posameznem obroku, bi javni uslužbenci, odvisno od dviga njihove plače, povišanje lahko v celoti dosegli že v manjšem številu obrokov.
Ob prvem obroku bi tako javni uslužbenci pridobili pravico do izplačila najmanj sto evrov razlike oz. celoten dvig, če ta ne dosega sto evrov. Tudi pri drugem dvigu je predviden znesek sto evrov oz., če preostanek razlike znaša manj, se ta izplača v celoti. Za tretji, četrti in peti obrok pa so predvideni zneski 70, 50 in sto evrov, seveda za tiste, ki do takrat še ne bodo pridobili pravice do višje plače v celoti.
Vlada in sindikati so se dogovorili tudi o načinu usklajevanja plač z inflacijo.
V letu 2025 se plače ne bi uskladile. V prehodnem obdobju je usklajevanje predvideno, če rast cen življenjskih potrebščin preseže določen odstotek: v letu 2026 1,8 odstotka, v letu 2027 1,6 odstotka in v letu 2028 odstotek. V teh treh letih bi se plače uskladile v višini razlike med tem odstotkom in inflacijo. V novem sistemu, prvič v letu 2029, pa bi se plače vsako leto uskladile v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, razen če do 1. aprila ne bodo sklenili drugačnega dogovora.
V zakonskem besedilu so predvidene tudi spremembe pri ureditvi napredovanj in delovne uspešnosti. Po novem javni uslužbenci ne bi več napredovali na podlagi letnih ocen, ampak bi veljal avtomatizem, pri čemer bi bilo napredovanje hitrejše ob začetku kariere. Za en plačni razred bi v začetku napredovali vsake dve leti, po napredovanju skupno za tri plačne razrede bi napredovalno obdobje podaljšali za eno leto in kasneje še za eno na štiri leta.
Ob tem je predvidena tudi možnost, da se napredovanje zadrži, če javni uslužbenec ne dosega rezultatov, oz. da napreduje hitreje, namesto za enega za dva plačna razreda, če je nadpovprečno uspešen, pri čemer je določena kvota, koliko javnih uslužbencev lahko napreduje na tak način. Javnemu uslužbencu, ki bi se na novo zaposlil v javnem sektorju, a že ima izkušnje na primerljivih delovnih mesto, pa bi lahko ob zaposlitvi določili višji plačni razred od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta oz. naziva.
Delovna uspešnost po novem ne bi bila več razdeljena na redno delovno uspešnost in delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, ampak bi bila le ena. Zanjo naj bi namenili tri odstotke sredstev za osnovne plače javnih uslužbencev, predvideni pa so še nekateri drugi viri (prihranki, sredstva projektov). Kriterije za določitev delovne uspešnosti bi podrobneje določili s kolektivnimi pogodbami dejavnosti in poklicev.
Poleg tega so se vlada in sindikati dogovorili tudi o kvorumu za veljavnosti kolektivne pogodbe za javni sektor.
