Društvo AETP je objavilo nove posnetke iz baterijske reje kokoši iz osrednje Slovenije, ki prikazujejo izležena jajca v neposredni bližini gnoja, razpadajočih trupel živali in oskubljenih kokoši.
Kot so danes sporočili z Zveze za živali, objavljeni posnetki znova opozarjajo na razmere, v katerih so prisiljene živeti živali, ki vsakodnevno zagotavljajo jajca za našo prehrano.
"Kokoši niso proizvodne enote, temveč čuteča bitja. So ptice ter potrebujejo prostor za gibanje, raziskovanje okolja, brskanje po tleh in druga naravna vedenja. Reja v kletkah, kjer ima ena kokoš na voljo za en zvezek prostora, jim tega vedenja ne omogoča. Noben sistem reje ne more zagotoviti idealnega življenja, vendar bi morala biti naloga zakonodaje, da spodbuja izboljševanje življenjskih razmer živali," so zapisali.
Kot pravijo na zvezi, gre tudi za vprašanje varnosti hrane, ki jo uživajo naše najranljivejše skupine. "Slovenska jajca iz baterijske reje namreč nabavljajo predvsem javni zavodi. Velja prepričanje, da naj bi bila jajca iz kletk čistejša in zato varnejša za potrošnike. Razkriti posnetki to trditev postavljajo pod velik vprašaj. Tudi Evropska agencija za varno hrano navaja, da so jajca iz baterijske reje najbolj tvegana za razvoj salmonele," so zapisali.
Poudarjajo sicer, da način reje sam po sebi ni jamstvo za varnost živila, ampak je to odvisna od številnih dejavnikov, med drugim od zdravstvenega stanja živali, higiene v reji, preprečevanja kontaminacije, ravnanja z jajci in njihovega skladiščenja. "Zato ni sprejemljivo, da se higiena uporablja kot splošno opravičilo za ohranjanje sistema, ki živalim omejuje možnost izražanja naravnega vedenja," so jasni.
Kot so izpostavili, je Slovenija rok za opustitev baterijske reje že določila, za prestrukturiranje pa so bili vzpostavljeni tudi finančni mehanizmi pomoči. Trenutno veljavna zakonodaja predvideva ukinitev baterijske reje do konca leta 2028, a je ministrstvo za kmetijstvo v začetku meseca v javno obravnavo poslalo novelo zakona o zaščiti živali, ki bi uvedbo prepovedi reje kokoši v obogatenih kletkah preložila na konec leta 2034.
V zvezi so zato odločevalce danes pozvali, naj ohranijo veljavni rok. Prepričani so, da podaljševanje prehodnega obdobja pomeni odlaganje že sprejete odločitve o izboljšanju dobrobiti živali, ne da bi s tem odpravili temeljne težave, ki jih prinaša reja kokoši v kletkah.
"Živali ne bi smele še dodatnih šest let čakati na izboljšanje svojih življenjskih razmer, potrošniki pa si zaslužijo pregledno, odgovorno in varno prehransko verigo," so prepričani v Zvezi za živali.
Za zagotavljanje visoke ravni varnosti hrane po mnenju zveze sicer potrebujemo dosleden nadzor, ustrezne higienske standarde in odgovorno ravnanje v celotni proizvodni verigi. Dobrobit živali in varnost potrošnikov pa ne smeta biti predstavljeni kot nasprotujoča si cilja.
