Glavni namen posveta z naslovom Hidrološke znanosti v podporo krepitve poplavne odpornosti v Sloveniji je bila osvetlitev vprašanja, kako lahko sodobna hidrološka znanost z ustreznimi sistemskimi spremembami in interdisciplinarnim pristopom krepi poplavno odpornost Slovenije, predvsem pa tudi, kako upoštevati negotovosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe, vplivi družbenega razvoja na kroženje vode in vodno bilanco ter kompleksnost sistema kroženja voda na Zemlji.
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je izpostavil pomen povezovanja znanosti, stroke in politike. “Naloga politike je, da znanstvena dejstva pretvori v konkretne ukrepe. Voda je strateška dobrina, od njenega odgovornega upravljanja pa bo odvisna kakovost življenja prihodnjih generacij,” je dejal.
Po opozorilih predsednika nacionalnega odbora za medvladni hidrološki program Unesca Matjaž Mikoš v Sloveniji potrebujemo nov družbeni dogovor o zagotavljanju poplavne varnosti in dvigovanju poplavne odpornosti slovenske družbe, ki temelji na znanstvenih dejstvih, interdisciplinarnem sodelovanju in preventivnem načrtovanju razvoja prostora.
Da poplave leta 2023 ne bi smele biti presenečenje, če bi pri hidroloških analizah uporabljali širše, regionalne pristope, ki temeljijo na čezmejnih podatkih, pa je izpostavila Mojca Šraj iz ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Opozorila je, da se morajo projektni pretoki po vsakem večjem poplavnem dogodku ponovno preračunati in da je za zanesljivo napovedovanje nujno stalno posodabljanje hidroloških študij, uvedba sodobnih modelov ter krepitev raziskovalnega in strokovnega kadra.
Mira Kobold z Agencije RS za okolje je poudarila, da so podatki ključni ne le za upravljanje z vodami in prostorsko načrtovanje, temveč tudi za dolgoročne analize trendov pretokov, oceno vplivov podnebnih sprememb ter podporo znanstvenim in izobraževalnim dejavnostim.
Da hidrološka znanost omogoča zanesljivo podporo odločanju sistema zaščite in reševanja ter s tem krepi poplavno odpornost Slovenije, pa je poudarila Janja Kramer Stajnko z mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Ob tem je poudarila tudi pomen prenosa strokovnega znanja v prakso.
V zaključkih posveta so se sodelujoči med drugim zavzeli za ustanovitev specializiranega raziskovalnega centra za naravne ujme ter takojšnje ukrepe za reševanje akutne kadrovske krize v vodarstvu in okoljskem inženirstvu. Poudarili so tudi potrebo po uvedbi dinamičnega, na podnebne spremembe prilagojenega okvira za ocenjevanje tveganj, ter pospešitvi implementacije sodobnih tehnologij za izboljšanje natančnosti in pravočasnosti hidroloških napovedi in sistemov zgodnjega opozarjanja. Zavzeli pa so se tudi za vzpostavitev trajnega, strukturiranega in institucionaliziranega mehanizma sodelovanja med znanstveno sfero in operativnimi službami, kot sta Agencija RS za okolje in Uprava RS za zaščito in reševanje.
Dogodek, ki je združil predstavnike znanosti, inženirstva, državnih institucij ter odločevalcev, so komisija državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino, nacionalni odbor za medvladni hidrološki program Unesco, Inženirska akademija Slovenije in Slovenska inženirska zveza organizirali ob 50-letnici medvladnega hidrološkega programa Unesco in 60-letnici znanosti v okviru Unesca.
Vir: STA
