Denar za dodatne kadre za vzpostavitev satelitskih urgentnih centrov so zdravstvenim domovom že zagotovili v letošnji uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. V sredo pa je vlada zagotovila še sredstva za izgradnjo oziroma rekonstrukcijo primernih prostorov in nakup dodatne opreme.
Zdravstveni domovi bodo morali projekte zaključiti do konca leta 2027. Rok je daljši, saj so v različnih fazah priprave dokumentacije, je pojasnil državni sekretar. Takoj, ko bodo poleg kadra zagotovili še primerne prostore in opremo, bodo zdravstveni domovi lahko začeli delovati kot satelitski urgentni centri.
Kordež je poudaril, da je namen satelitskih centrov prebivalcem zagotoviti točko zdravstvene oskrbe, kjer bo neprestano prisoten zdravnik. Ob tem pa bo na voljo več možnosti diagnostike, kot jo trenutno zagotavljajo ambulante nujne medicinske pomoči zdravstvenih domov.
Satelitski urgentni centri bodo imeli tudi laboratorije, v omejenem obsegu pa bodo zagotavljali tudi rentgenske preiskave. Termine zagotavljanja rentgenskih storitev bodo centri sami prilagajali potrebam prebivalstva. Za opravljanje rentgenskih preiskav bodo potrebovali radiološke inženirje, ne pa tudi zdravnikov radiologov. Tudi drugi zdravniki namreč bodo ob dodatnem izobraževanju lahko opravljali določeno rentgensko diagnostiko, je pojasnil Kordež.
Satelitski urgentni centri so predvideni v zdravstvenih domovih (ZD) Kočevje, Postojna, Tolmin, Sežana, Idrija, Ilirska Bistrica, Šmarje pri Jelšah, Sevnica, Kranj, Velenje, Litija, Črnomelj, Škofja Loka in Domžale. Skupni satelitski urgentni center bosta vzpostavila tudi ZD Ivančna Gorica in ZD Grosuplje.
Prostorsko gledano bodo največji satelitski centri v Kranju, Domžalah in Velenju. Vsi trije centri bodo zagotavljali tudi neprekinjeno zdravstveno varstvo za otroke.
V ZD Kranj so za STA pojasnili, da bodo za vzpostavitev satelitskega centra potrebovali večjo opazovalnico z več opazovalnimi posteljami, razširjen laboratorij, ustrezne prostore za izolacijo kužnih oseb in dodatne prostore za reševalna vozila. Gradbeno dovoljenje za adaptacijo prostorov že imajo, čakajo še na razpis ministrstva. Načrtujejo, da bi satelitski urgentni center lahko deloval v enem letu po izbiri izvajalca.
Ob tem bodo zaprosili tudi za dodatne ekipe reševalnih vozil. “Trenutno število reševalnih vozil in ekip ne zadošča za uspešno odzivanje na vse nujne intervencije. V zadnjem letu smo sosednje enote vsaj enkrat tedensko zaprosili za pomoč na našem terenu,” so pojasnili.
Kordež je dejal, da na ministrstvu s problematiko ZD Kranj v zadnjem času niso bili seznanjeni. Krepitev reševalnih vozil je po njegovih besedah povezana s podatki o obremenjenosti oziroma številu intervencij zdravstvenih domov. “Te prilagoditve se dogajajo ločeno in so pravzaprav živa stvar, na letnem nivoju se to vedno spreminja,” je pojasnil. Če bodo podatki kazali, da v Kranju potrebujejo več vozil, bodo to tudi zagotovili, je zatrdil.
Skupna vrednost investicij v načrtovanih 15 satelitskih urgentnih centrov znaša nekaj več kot 25 milijonov evrov, od tega bo 13 milijonov evrov iz kohezijskih sredstev, 12 pa iz proračuna.
Vir: STA
