Na reševalni postaji Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana odliv kadra v letošnjem letu zaznavajo zaradi ustanavljanja satelitskih urgentnih centrov in krepitve sistema nujne medicinske pomoči (NMP) na reševalni postaji. Kader bolj ali manj uspešno nadomeščajo, je za STA pojasnil Čeh. “Satelitski urgentni center se odpira še v Velenju, kamor tudi vabijo kader iz naše ustanove,“ je opozoril.
Reševalci, ki so odšli, so se pred tem na delo v Ljubljano tudi po 15 let in več vozili iz zelo oddaljenih krajev. “To kaže, da so bili zelo pripadni reševalni postaji UKC Ljubljana in da kot ekipa delamo dobro,” je poudaril. Po njegovi oceni bi moralo biti vzpostavljanje satelitskih urgentnih centrov bolj postopno, da bi imeli na reševalni postaji čas za učinkovito nadomeščanja kadra.
Pri nadomeščanju se namreč srečajo z dvema izzivoma. Prvi je pridobivanje srednjega zdravstvenega kadra, ki ga skoraj ni. Zato so morali spremeniti kadrovski načrt, da lahko zaposlujejo več diplomiranega zdravstvenega kadra. Novi zaposleni pa potrebujejo vsaj eno leto dela na reševalni postaji, da so pri svojem delu samostojni in suvereni, je dodal Čeh.
Pri svojih prizadevanjih imajo podporo vodstva UKC Ljubljana, z razmerami pa so seznanili tudi ministrstvo za zdravje in podali predloge. Na ministrstvu so za STA pojasnili, da so se s predstavniki ljubljanske reševalne postaje že sestali, da bi skupaj poiskali najboljše rešitve. “Ko bodo te sprejete, bomo z njimi seznanili javnost,” so napovedali.
Po besedah Čeha so na reševalni postaji ministrstvu predlagali ustrezno vrednotenje bolj obremenjenih enot v sistemu NMP v Sloveniji. S tem so se na ministrstvu načeloma strinjali, je zatrdil.
Na ministrstvu so se po njegovih besedah strinjali tudi z zaposlovanjem diplomiranega kadra na delovna mesta za zaposlene s srednjo zdravstveno izobrazbo. “Seveda pa je to v tem trenutku še strošek, ki ga nosi UKC Ljubljana in ni plačan s strani plačnika,” je opozoril. Hkrati so na reševalni postaji ministrstvu predlagali prilagoditev količnika zasedenosti ekipe v NMP.
Čeprav podpira krepitev primarne in sekundarne ravni zdravstva, denimo družinskih ambulant, referenčnih ambulant in centrov za krepitev zdravja, Čeh opozarja, da se ob tem kadrovsko izčrpava terciarne ustanove. To je lahko problematično, saj je prav najkakovostnejša oskrba v univerzitetnih kliničnih ustanovah izjemnega pomena za zdravljenje najbolj kompleksnih bolnikov, je poudaril.
Zato bodo potrebne premišljene sistemske rešitve ministrstva v obliki ustreznega vrednotenja dela in obremenitev glede na zahtevnost in kompleksnost zdravstvene oskrbe, prenos kompetenc in uvedba kadrovskih normativov ter prilagoditev izobraževalnega sistema, je še opozoril.
Medtem so v UKC Maribor za STA pojasnili, da so od začetka letošnjega leta v njihovem urgentnem centru odpoved delovnega razmerja podale štiri izkušene diplomirane medicinske sestre, od tega sta se dve zaposlili v bližnji reševalni službi.
Vlada je februarja sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto. Ta na področju NMP prinaša podlago za vzpostavitev 15 satelitskih urgentnih centrov, ki bodo tako kadrovsko kot tudi tehnično opremljeni za takojšnjo obravnavo akutno bolnih. Zdravstveni domovi, predvideni za satelitske urgentne centre, so lahko na podlagi uredbe dodatne kadre, denimo za izvajanje triaže, v različnih obsegih začeli zaposlovati v aprilu.
Vir: STA
