Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D po besedah vodje delovne skupine za njihovo pripravo endokrinologinje Marije Pfeifer vključujejo priporočila za dodajanje vitamina D za pretežno zdravo populacijo in nekatere ogrožene skupine. Namen slovenskih smernic bo preprečevati pomanjkanje vitamina D v populaciji in tako zmanjšati tveganja za zaplete, ki jih povzroča pomanjkanje. Smernice so prilagojene stopnji prehranjenosti posameznika (njegovemu indeksu telesne mase), saj čezmerno prehranjene osebe in osebe z debelostjo potrebujejo dvojne odmerke, so besede endokrinologinje povzeli v sporočilu za javnost.
Raziskave Inštituta za nutricionistiko, ki so jih izvedli v minulih letih, so namreč pokazale na velika sezonska nihanja preskrbljenosti prebivalcev Slovenije z vitaminom D. Med novembrom in aprilom je imelo kar 80 odstotkov odraslih pomanjkanje tega vitamina, približno 40 odstotkov pa celo hudo pomanjkanje. “To smo povezali z zelo nizkimi prehranskimi vnosi vitamina D, saj prebivalci z običajno prehrano večinoma zaužijejo manj kot pet mikrogramov na dan, kar je bistveno manj od fizioloških potreb,” je opozoril Igor Pravst z inštituta.
Na osnovi omenjenih podatkov je ministrstvo za zdravje leta 2019 potrdilo pobudo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in mu dodelilo mandat za imenovanje delovne skupine strokovnjakov za pripravo prvih slovenskih smernic za zadostno preskrbljenost z vitaminom D. Delovna skupina je pod okriljem NIJZ pripravo smernic dokončala. Smernice bodo uradno predstavili, ko jih bodo potrdili razširjeni strokovni kolegiji ustreznih zdravstvenih strok, ki delujejo pri ministrstvu.
Pomanjkanje vitamina D strokovnjaki po besedah Pfeifer povezujejo s kroničnimi in akutnimi bolezenskimi stanji – z rahitisom in osteomalacijo, katerih pojavnost v razvitem svetu narašča, osteoporozo, pogostejšim obolevanjem za akutnimi okužbami dihal, avtoimunskimi boleznimi, umrljivostjo za rakom in splošno umrljivostjo.
Še posebej je zadostna preskrbljenost z vitaminom D pomembna za ženske pred zanositvijo in nosečnice, najstnike, ki v tem obdobju pridobijo polovico največje kostne mase, ter za osebe, ki so visoko ogrožene za sladkorno bolezen. Preskrbljenost je zelo pomembna tudi za starejše odrasle, pri katerih dodajanje vitamina D zmanjšuje pojavnost zlomov, telesno krhkost, zbolevanje za akutnimi okužbami dihal in posledične zaplete kroničnih bolezni.
Zadostne ravni vitamina D bi lahko najlažje dosegli z nekajminutnim večkratnim izpostavljanjem soncu v poznopomladnih, poletnih in zgodnjejesenskih mesecih. “Vendar dolgotrajno, intenzivno ali namensko izpostavljanje soncu zaradi rakotvornih in drugih škodljivih učinkov sevanja UVB v sončni svetlobi odsvetujemo,” je opozorila Pfeifer. Pozimi pa glavni vir vitamina D predstavljajo prehranska dopolnila ali zdravila z vitaminom D.
Slovenski strokovnjaki za zdaj niso podprli možnosti bogatenja hrane z vitaminom D, za katero so se odločile nekatere evropske države. Problem doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D so velika sezonska nihanja, kar otežuje vzpostavitev uspešnih strategij bogatenja živil, je za STA pojasnil Pravst.
Drug problem so zelo pestre prehranske navade prebivalcev, ki otežujejo, da bi jih dosegli le z eno vrsto obogatenih živil, je dodal. Z bogatenjem živil bi lahko predvsem zmanjševali tveganja za hudo pomanjkanje vitamina D, ne bi pa mogli zagotoviti niti zadostne preskrbljenosti v vseh letnih časih, sploh pa ne optimalne preskrbljenosti z vitaminom D. “Ker pa je preprečevanje hudega pomanjkanja seveda tudi zelo pomembno, ostaja možnost bogatenja živil realna možnost za prihodnost,” je še pojasnil.
Vir: STA
