O akciji

Akcija se bo zaključila v četrtek, 26. junija 2025, ko obeležujemo Mednarodni dan boja proti zlorabi drog in nezakonitemu trgovanju z drogami.

V času trajanja akcije bo Policija izvajala poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov – preverjali bodo prisotnost alkohola v izdihanem zraku in uporabljali hitre teste za odkrivanje drog. Posebej intenziven bo nadzor v petek, 20. junija, ko bo potekal mednarodno usklajen 12-urni maraton nadzora nad psihofizičnim stanjem voznikov.

AVP je tudi letos zagotovila 1000 dodatnih hitrih testov za droge, ki policistom omogočajo hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih substanc na podlagi vzorca sline.

Simbolična predaja hitrih testov in izjava za medije bosta potekali v četrtek, 19. junija 2025 ob 13.30, po zaključku strokovnega dogodka Alkohol in volan, na katerem bo sodelovala tudi dr. Saša Kuhar (AVP) s prispevkom Alkohol, droge in volan: tihi sopotniki tragedij na cesti.

Po ocenah Evropskega observatorija za prometno varnost (ERSO) vozniki z nedovoljeno stopnjo alkohola opravijo med 1,5 in 2 % vseh prevoženih kilometrov v EU. Kljub temu pa so posledice nesorazmerno velike – približno četrtina vseh smrtnih prometnih nesreč v Evropski uniji, pa tudi v Sloveniji, je povezana z alkoholom. Alkohol je prisoten tudi pri približno desetini vseh prometnih nesreč.

»Poletje je čas za oddih in sproščeno druženje, a ne pozabite, da že prvi popit kozarec alkoholne pijače vpliva na zmožnost presoje in reakcijski čas voznika. Če se odpravljate na prireditev, koncert, veselico, kjer je verjetnost, da boste uživali alkohol, vnaprej načrtujte, kako boste varno prišli domov. Da ne bi vse življenje obžalovali enega samega trenutka nepremišljenosti, bodite odgovorni in se udeležbi v prometu pod vplivom alkohola in drog odpovejte!« je izjavila mag. Saša Jevšnik Kafol, namestnica direktorice AVP.

Prometne nesreče pod vplivom alkohola

Po trenutnih podatkih je bilo v Sloveniji v letošnjem letu do konca maja zabeleženih 536 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci – to je 7 % manj kot v enakem obdobju lani.

V teh nesrečah so življenje izgubile štiri osebe, kar je enako kot lani. Beležimo tudi rahlo zmanjšanje števila hudo telesno poškodovanih (32 letos, 33 lani) ter kar 26 % manj lažje poškodovanih (189 letos, 257 lani).

Povprečna stopnja alkoholiziranosti udeležencev v teh nesrečah je znašala 1,39 promila (lani 1,36), v smrtnih prometnih nesrečah pa kar 1,61 promila (lani 1,14).

Za primerjavo: zakonsko dovoljeno mejo v Sloveniji predstavlja 0,50 promila, vendar ta ne pomeni varne meje za vožnjo. Vsaka količina zaužitega alkohola zmanjšuje voznikove sposobnosti in povečuje tveganje za nesrečo.

Starostne skupine

Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola v Sloveniji prihajajo iz starostnih skupin 25–34, 35–44 in 45–54 let, pri čemer prevladujejo vozniki osebnih vozil.

Zaskrbljujoč ostaja podatek, da so tudi mladoletni alkoholizirani vozniki, stari med 15 in 17 let, letos povzročili štiri prometne nesreče, kar je enako kot v lanskem primerjalnem obdobju.

Med smrtnimi žrtvami nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola, je bil najmlajši star komaj 21 let. V usodni nesreči je bil udeležen kot sopotnik v osebnem avtomobilu.

Najpogostejša vzroka za smrtne prometne nesreče zaradi alkoholiziranih voznikov ostajata neprilagojena hitrost in vožnja po nepravilni strani ali v napačni smeri.

Testiranje na droge in alkohol

Do konca maja letos so policisti izvedli 169.407 alkotestiranj, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju lani (194.809). Med testiranimi je bilo 4.028 voznikov pozitivnih na alkohol (lani 4.266), 93 pa jih je preizkus odklonilo (lani 103).

Policija je v tem času odredila tudi 659 strokovnih pregledov na prisotnost drog (lani 623). Med njimi je bilo 84 pozitivnih izidov (90 lani), 349 pregledov pa je bilo odklonjenih (351 lani). Zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali drog so pridržali 272 voznikov motornih vozil, kar je več kot v enakem obdobju lani (226).

V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo med povzročitelji prometnih nesreč 27 pozitivnih strokovnih pregledov na droge (lani 45) in 16 primerov zavrnitve pregleda (lani 20).

Podatki o vrsti zaužitih drog izhajajo le iz opravljenih strokovnih pregledov, ki jih je sorazmerno malo, saj velik delež voznikov testiranje zavrne. Kljub temu je bilo v tem obdobju ugotovljeno:

• 28 primerov prisotnosti kokaina (lani 20)
• 21 primerov prisotnosti kanabinoidov (lani 16)

Zaradi visoke stopnje odklonjenih testiranj ostaja dejansko število voznikov pod vplivom drog verjetno še višje, kot kažejo uradni podatki.

Varujmo življenja, vozimo trezni in brez drog!

Alkohol in droge močno vplivajo na reakcijski čas, pozornost, vid ter druge kognitivne sposobnosti, ki so ključne za varno vožnjo. Tudi nekatera zdravila, kot so barbiturati, benzodiazepini, antidepresivi in opioidi, povečujejo tveganje za prometne nesreče.

Agencija za varnost prometa (AVP) skupaj s partnerji skozi vse leto aktivno ozavešča vse udeležence v prometu, s posebnim poudarkom na mladih, o popolni nezdružljivosti vožnje z alkoholom in uživanjem psihoaktivnih snovi.

Že pri vsebnosti alkohola v krvi 0,5 promila se tveganje za povzročitev prometne nesreče poveča za 1,4-krat, pri 1,0 promila kar za petkrat, pri 1,5 promila pa za neverjetnih 20-krat v primerjavi s treznim voznikom (vir: ERSO).

Poleg osebnih razlogov za vožnjo pod vplivom alkohola in drog pomembno vlogo igrajo tudi družbeni dejavniki – dostopnost alkohola, družbene norme in pomanjkanje informacij o vplivu zdravil. Slovenijo še vedno zaznamuje t. i. »mokra kultura«, ki vključuje visoko toleranco do uživanja alkohola in njegovo enostavno dostopnost, tudi med mladoletnimi.

Natečaji in delavnice

Agencija za varnost prometa (AVP) že vrsto let sodeluje pri literarnem natečaju Slovenske Karitas z naslovom Ti in jaz – 40 dni brez alkohola. Natečaj spodbuja mlade k razmisleku o vplivu alkohola, ne le v prometu, ampak tudi v njihovem osebnem življenju in družinskem okolju. Izdelki mladih so pogosto zreli in ganljivi, saj odražajo njihovo zavedanje o trpljenju, ki ga alkohol lahko povzroči.

V enem izmed nagrajenih prispevkov je osmošolec, ki je osvojil drugo mesto, zapisal:
»Zakaj sploh bi ga pil? Zakaj bi komu kaj slabega naredil? Lahko koga na cesti zbiješ, ali pa celo invalid postaneš.«

Takšna iskrena razmišljanja mlade opozarjajo na resnost posledic uživanja alkohola.

Agencija za varnost prometa (AVP) za srednješolce organizira delavnice z naslovom Vozimo pametno, pri katerih uporabljajo načine in orodja, ki so mladim blizu – kot so stripi, video vsebine in družbena omrežja. Na delavnicah dijakom nazorno predstavijo posledice vožnje pod vplivom alkohola in drog, med drugim tudi z uporabo »alkoholnih očal«, ki simulirajo različne stopnje opitosti.

V tem tednu bodo delavnice izvedli na Srednji šoli Zagorje (16. junija) ter kar tri delavnice na Gimnaziji in srednji šoli za kemijo in farmacijo Ruše (19. junija). Poleg tega bodo s preventivnimi pripomočki sodelovali na dogodku o trajnostni mobilnosti na 1. gimnaziji Maribor (16. junija) in na dnevu gasilske mladine (21. junija).

Občinskim službam za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) bodo razdelili informativne letake in plakate z naslovom Varno brez alkohola.

Številne aktivnosti potekajo tudi v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju alkohola in drog in vsako leto pripravijo več projektov za ozaveščanje o tej problematiki.

Za voznike, ki so bili ujete pod vplivom alkohola ali drog, AVP izvaja tudi rehabilitacijske programe, ki vključujejo izobraževalne in psihosocialne delavnice. Letno se jih udeleži približno 6.000 voznikov.

Podatki o uživanju drog med slovenskimi vozniki vzbujajo zaskrbljenost.

V lanskem letu je bilo zaradi voznikov, ki so vozili pod vplivom drog, zabeleženih 79 prometnih nesreč, kar predstavlja 7,6 % vseh nesreč. V primerih, kjer sta bila prisotna tako alkohol kot droge, je bilo zabeleženih 64 nesreč. V letu 2023 je bilo teh nesreč še nekoliko več – 81 pod vplivom drog in 48 v kombinaciji z alkoholom. V obeh letih so povzročitelji pod vplivom drog odgovorni za več kot 10 % vseh prometnih nesreč z usodnimi posledicami.

Trend zadnjih desetih let kaže, da vozniki pod vplivom drog povzročijo povprečno okoli 64 nesreč na leto, medtem ko je povprečje nesreč, kjer je vpletena kombinacija drog in alkohola, približno 43 letno.

Podatki do 26. maja 2025 kažejo, da je največ voznikov, ki so povzročili nesreče pod vplivom drog, v starostni skupini od 25 do 34 let, sledi jim skupina med 35. in 44. letom starosti.

AVP skupaj s partnerji vztraja pri ničelni toleranci do alkohola in drog v prometu. Voznice in voznike – tudi motoriste, kolesarje in druge udeležence v prometu – pozivamo, da poletje in čas brezskrbnosti preživijo varno. Ne dovolite, da bi trenutek nepremišljenosti zaznamoval vaše življenje – ali življenje nekoga drugega.

Vir: Agencija za varnost prometa