Z velikonočnimi prazniki se po besedah Sajeta kristjani poleg vstajenja spominjajo tudi vseh ostalih dogodkov, povezanih z Jezusom, npr. njegovega rojstva, javnega delovanja in dogodkov po smrti. “Ampak ključen dogodek pri tem je bil in ostaja Jezusovo vstajenje,” je izpostavil za STA.
Samo vstajenje je po besedah škofa velik dogodek in čudež. “Ne gre samo za povrnitev življenja, kot na primer pri Lazarju, ko ga je Jezus obudil od mrtvih, ampak gre za resnično vstajenje in nov način bivanja, kar ima posledice za verujoče kristjane vseh časov. Gospod namreč znova živi, naše življenje je smiselno in tudi mi bomo živeli,” je opisal bistvo praznika.
Vstajenje je po besedah Sajeta značilno samo za krščanstvo: “Gre za posebnost. Nihče drug ni vstal od mrtvih. Hkrati gre za dogodek, ki je potrjen tudi v zgodovinopisju.”
Obisk pri mašah in drugih dogodkih na velikonočne praznike je po oceni Sajeta tradicionalno dober, saj pridejo tudi tisti, ki morda niso toliko ali pa posebej verni. “Na cvetno nedeljo k blagoslovu prinesejo butare ali pa v soboto pred veliko nočjo k blagoslovu prinesejo velikonočne jedi. Vendar pa to ne sme biti glavna stvar. Glavna stvar je praznovanje Jezusovega vstajenja in kaj to pomeni za našo vero,” je dejal.
Prav vstajenje pa je po oceni škofa za veliko ljudi še vedno trd oreh, saj jih veliko v vstajenje ne verjame, “mogoče več kot polovica”. “In to je izziv, na katerem se trudimo delati. Vera je namreč nekaj zelo uporabnega in konkretnega, nekaj, kar koristi vsej družbi. Z njo lažje premagujemo vsakodnevne težave in zaradi nje smo boljši ljudje,” je dodal.
S četrtka na petek konec 40-dnevnega posta in začetek velikonočnega tridnevja
Priprave na veliko noč so kristjani začeli s pepelnico, 5. marca, ko se je začel tudi 40-dnevni post. Ta se bo v četrtek zvečer končal, nato pa se bo začelo velikonočno tridnevje, ki se bo zaključilo v nedeljo z veliko nočjo.
V četrtek se bodo v cerkvah spominjali Jezusove zadnje večerje, ko je Jezus po zapisih iz Svetega pisma z apostoli obhajal evharistijo oz. prvo mašo. Škofje bodo na ta dan dopoldne v stolnih cerkvah darovali krizmene maše, na katerih bodo posvetili sveto olje, ki ga čez leto uporabljajo ob različnih priložnostih. Pri popoldanskih mašah pa bodo duhovniki obnovili svoje duhovniške obljube in opravili obred umivanja nog, s katerim posnemajo Jezusovo umivanje nog apostolom pri zadnji večerji.
Na veliki petek se bodo spominjali dneva, ko je Jezus trpel in umrl na križu. Veliki petek je sicer edini dan v letu, ko v Katoliški cerkvi ni maše. Na ta dan je zapovedan tudi strogi post.
V evangeličanskih cerkvah, kjer je velika noč prav tako najpomembnejši praznik, bo na veliki petek zvečer potekalo osrednje velikonočno bogoslužje. Ob 18. uri bo bogoslužje iz evangeličanske cerkve v Domanjševcih prenašala TV Slovenija.
Velika sobota bo za vernike dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu. Že zgodaj zjutraj bodo duhovniki blagoslavljali velikonočni ogenj in vodo, s katerima bodo nato verniki pokadili in pokropili domove. Na ta dan bodo potekali tudi tradicionalni blagoslovi velikonočnih jedil, ki jih bodo k blagoslovu prinesejo verniki.
Evangeličani blagoslova velikonočnih jedi ne poznajo. Imajo pa obdaritev otrok z velikonočnimi jajčki oz. remenkami, kakor jim rečejo v Prekmurju.
Velika noč je vedno med 22. marcem in 25. aprilom
Vrhunec velike noči se bo začel v soboto zvečer, ko bodo v cerkvah potekale velikonočne vigilije oz. bedenja. V nedeljo zjutraj bodo nato sledile slovesne vstajenjske maše s procesijami, na katerih bodo duhovniki oznanjali, da je Jezus vstal od mrtvih.
Slovenski obredi med velikonočnimi prazniki bodo potekali tudi v pravoslavnih cerkvah. Pravoslavni verniki, ki sicer uporabljajo drugačen koledar, namreč veliko noč letos obeležujejo na isti dan kot katoličani in evangeličani. Tako kot pri katolikih in evangeličanih bodo osrednji obredi pri njih v soboto zvečer in v nedeljo dopoldne.
Po sami veliki noči bo sledil še velikonočni ponedeljek, ki je v mnogih državah in tudi pri nas dela prost dan. Za ta dan je med verniki značilno obiskovanje sorodnikov in prijateljev, ko naj bi novico o Jezusovem vstajenju simbolično ponesli v svet.
Praznik velike noči je sicer premakljiv praznik. Na prvem ekumenskem koncilu v Niceji so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom.
Vir: STA
