Vlada se je danes seznanila s predlogom odloka o zvišanju rtv-prispevka, ki ga je nedavno pripravilo ministrstvo za kulturo, in ga tudi potrdila, je po seji vlade sporočil njen podpredsednik, pristojen za komuniciranje, Matej Arčon. “Kot vlada smo se obnašali kot odgovoren ustanovitelj, zavedamo se stanja v samem zavodu. Nenazadnje tudi ta prispevek zadnjih 12 let ni bil spremenjen, nobena vlada se s tem ni znala soočiti in vemo, kaj vse se je v 12 letih spremenilo,” je dejal.
Po besedah ministrice Vrečko so se za zvišanje rtv-prispevka odločili po dolgotrajnih pogovorih.
Na današnji seji vlade so tako obravnavali dve točki, povezani z Radiotelevizijo Slovenija (RTVS), in sicer najprej izhodišča sprememb zakona o RTVS, zatem pa so potrdili tudi odlok o zvišanju prispevka.
Tako Arčon kot Vrečko sta ob tem spomnila, da je bila v začetku mandata te vlade RTVS deležna številnih sprememb, ki jih je prinesla novela zakona o RTVS in katere namen je bil umik politike iz javnega zavoda. “Zdaj nas čakajo spremembe tudi same organizacije in delovanja javnega zavoda, ki so povezane tudi s financami. Zavedamo se, da ta povišica ne bo rešila vseh težav, da je veliko na sami organizaciji in sanaciji zavoda,” je poudaril Arčon. Po njegovih besedah je bil javni zavod v zadnjih letih predvsem na področju filmske produkcije in športa “zelo oslabljen”, na vladi pa si želijo kakovostno javno službo RTVS.
Ministrica je obenem izpostavila, da je RTVS največji kulturni in javni medijski zavod, ob informativnem programu ima tudi širše naloge, kot zabavanje in izobraževanje slovenske javnosti s kakovostnimi vsebinami s področja kulture, športa, znanosti, mednarodne politike, podjetništva, prostovoljstva. Med nalogami je naštela tudi varovanje arhivskega gradiva ter izvajanje glasbene in filmske produkcije.
Financiranje pa po njenih besedah ni edina težava RTVS, potrebne so tudi organizacijske spremembe. Te naj bi med drugim prinesla spremembe zakona o RTVS, izhodišča zanje pa se med drugim dotikajo izboljšanja upravljanja javnega zavoda, notranje organizacije, izvedbe notranje revizije, razmejitev javne in tržne dejavnosti ter razmislek o zagotovljeni dolgoročni finančni neodvisnosti, morda tudi razmisleke o spremembi modela financiranja, je naštela Vrečko.
Vir: STA
