Kot so danes sporočili iz programa Ekošola, rezultati kažejo, da imajo mladi že razvite številne okoljsko odgovorne navade, hkrati pa na nekaterih področjih potrebujejo več konkretnega znanja.
V anketi je 84 odstotkov vprašanih odgovorilo, da doma odpadke vsaj delno ločujejo. Med najpogosteje ločeno zbranimi odpadki so papir in karton, biološki odpadki, steklo ter plastična in kovinska embalaža. Se je pa pokazal razkorak med prepričanjem mladih, da odpadke ločujejo pravilno, in njihovim dejanskim poznavanjem pravilnega ločevanja posameznih vrst embalaže.
Posebno pozornost so v raziskavi namenili kartonski embalaži za mleko, sokove in druga tekoča živila - KEMS. 73 odstotkov mladih prepozna, kaj pomeni KEMS, vendar je njihovo poznavanje sestave in pravilnega ravnanja s to embalažo precej slabše.
Medtem ko 59 odstotkov sodelujočih meni, da KEMS vedno ali večinoma pravilno ločujejo, jih samo 35 odstotkov pravilno ve, kam jo je treba odložiti. Skoraj tretjina sodelujočih meni, da KEMS sodi med papir in karton.
"Čeprav je pomemben del KEMS izdelan iz papirnih vlaken, gre za večslojno embalažo, ki vsebuje tudi druge materiale, zato je pomembno, da mladi razumejo njeno sestavo in pot recikliranja," pravijo v Ekošoli.
Raziskava Embalaža in jaz - šola brez odpadkov, ki so jo izvedli 3368 med osnovnošolci in srednješolci, je pokazala tudi, da je pojem krožnega gospodarstva mladim še razmeroma tuj.
Le 15 odstotkov sodelujočih meni, da približno vedo, kaj ta pojem pomeni, medtem ko jih 50 odstotkov izraza še ni slišalo. Ko pa so med ponujenimi odgovori izbirali pravilen opis krožnega gospodarstva, ga je prepoznalo 43 odstotkov sodelujočih.
"Rezultat kaže, da mladi posamezne prakse krožnega gospodarstva - kot so ponovna uporaba, popravila, izmenjava in recikliranje - pogosto že poznajo, ne povezujejo pa jih vedno s samim pojmom krožnega gospodarstva," so ugotovili.
Mladi se pri nakupovanju zaenkrat še ne odločajo pogosto na podlagi vrste embalaže. 20 odstotkov jih je na embalažo pri izbiri izdelkov pozornih pogosto ali vedno, več kot polovica pa redko ali nikoli.
Polovica sodelujočih bi med dvema podobnima izdelkoma izbrala tistega z manjšim vplivom na okolje, vendar je pri večini pomemben pogoj, da je cena primerljiva.
Glede morebitnega sistema vračanja embalaže je anketa pokazala, da bi, če bi ob nakupu izdelka plačali kavcijo in jo ob vračilu embalaže dobili nazaj, 59 odstotkov sodelujočih embalažo vračalo skoraj vedno oz. večinoma.
Najpomembnejši dejavniki, ki bi jih spodbudili k vračanju embalaže, so možnost, da dobijo kavcijo nazaj, hitro in preprosto vračanje, možnost vračila v trgovini, kjer običajno nakupujejo, ter prispevek k zmanjševanju količine odpadkov in boljšemu recikliranju.
