Kot je na predstavitvi rezultatov analize oz. poročila Razogljičenje sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini povedal velenjski župan Peter Dermol, je študija, pripravljena ob tehnični pomoči Evropske investicijske banke (EIB), obravnavala različne možnosti postavitve novih toplotnih virov na območju občine in Termoelektrarne Šoštanj (Teš).
Za zimsko oskrbo sta v igri dve možnosti. Prva predvideva biomasni kotel za proizvodnjo toplote, druga pa biomasni kotel s soproizvodnjo električne energije in toplote. Po besedah svetovalca za prestrukturiranje in razvoj Komunalnega podjetja Velenje Adnana Glotića je multikriterijska analiza nekoliko večjo prednost namenila različici, ki bi zagotavljala samo toploto. Vendar bo treba obe rešitvi še podrobneje preveriti, je dejal.
Dermol je napovedal, da bo občina do konca leta rešitvi preverila še z uporabo digitalnega dvojčka, ki bo omogočil simulacijo delovanja sistema v različnih razmerah, med drugim ob spreminjanju temperatur in cen energentov. Nato namerava rezultate predstaviti mestnemu svetu in pristojnima ministrstvoma. Pričakuje, da bi lahko v prvi polovici prihodnjega leta določili poslovni model in se odločili za nadaljnjo pot. Kot možni lokaciji za nove proizvodne naprave sta v ospredju območje nekdanje deponije premoga v Pesju in območje Termoelektrarne Šoštanj.
Po Dermolovih besedah je lokacija v Velenju morda primernejša za samostojni biomasni kotel, medtem ko bi bila za večjo napravo s soproizvodnjo električne energije lahko primernejša lokacija Teša. Za slednjo bi bilo treba doseči dogovor z državo in lastniki zemljišč. Dermol si želi, da bi bila proizvodnja toplote v prihodnje v domeni lokalne skupnosti, ki bi tako imela neposreden vpliv tudi na njeno končno ceno. Če bi izbrali soproizvodnjo električne energije, pa bi po Dermolovih besedah potrebovali partnerja z ustreznim znanjem za njeno trženje.
Župan je opozoril tudi na zamude pri izvajanju zakona o prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije, ki predvideva okoli 30 milijonov evrov za zeleno preobrazbo daljinskega ogrevanja. Občina je akcijski načrt pripravila že leta 2022, vendar se zakon, sprejet pred približno letom dni, še ne izvaja. Dermol si želi, da bi država postopke čim prej aktivirala, saj občina sama ne more neomejeno financirati priprave dokumentacije in drugih začetnih aktivnosti. Za poletni režim oskrbe s toploto medtem že pripravljajo projektno dokumentacijo in umeščanje v prostor. Časovnica celotne zelene preobrazbe je po predstavljenih načrtih zastavljena do leta 2033.
Glotić je ob tem opozoril, da bodo nadaljnje študije in preverjanja zaradi kompleksnosti projekta predvidoma trajala od pol leta do enega leta. Predstavnik EIB Francesco Angelini je dejal, da študija o možnostih razogljičenja daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini predstavlja pomembno podlago za odločanje občin Velenje in Šoštanj ter družbe Komunalno podjetje Velenje.
V okviru pobude Targeted Initiative, ki jo upravlja EIB, sofinancira pa Evropska komisija, so prepoznali izvedljive alternative postopnemu opuščanju premoga. Ob tem je opozoril, da gre šele za mejnik v procesu, ki ga čakajo še podrobnejše študije izvedljivosti in izvedba naložb. EIB je pripravljena tudi v nadaljevanju podpirati prizadevanja za razogljičenje sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline.
Predstavnik podjetja NTU Consulting Mario Ortner je pojasnil, da je bila predhodna študija izvedljivosti namenjena iskanju alternativ premogu po ustavitvi njegove uporabe v Tešu. Večkriterijska analiza je kot najprimernejšo pokazala kombinacijo biomase in projekta Elena, ki predvideva izkoriščanje nizkotemperaturne toplote Velenjskega jezera s pomočjo štirih toplotnih črpalk, vsake z močjo štirih megavatov.
Pri biomasi sta v ožjem izboru kotel za proizvodnjo toplote in naprava za soproizvodnjo električne in toplotne energije. Kot je poudaril Ortner, dokončno poročilo še ne pomeni konca postopka. Občine čakajo odločitev o tehnologiji in lokacijah obeh projektov ter zagotovitev financiranja, tudi nepovratnih sredstev.
