Država je Mestni občini Velenje v prvih sedmih mesecih letošnjega leta nakazala 13,3 milijona evrov transferjev. Lani je v enakem obdobju prejela 2,7 milijona evrov, kar pomeni skoraj petkratno povečanje oziroma 10,6 milijona evrov več. Po skupni višini državnih nakazil je Velenje po analizi Svet24 letos druga občina v Sloveniji, takoj za Ljubljano.
Za skokom stojijo predvsem projekti pravičnega prehoda Savinjsko-šaleške regije in energetske naložbe. Približno 7,3 milijona evrov nakazil je po analizi Svet24 povezanih s Skladom za pravični prehod in prestrukturiranjem regije, še 3,9 milijona evrov pa z naložbami v elektrarne na obnovljive vire. Kot ugotavlja Svet24, v Velenju izstopata prestrukturiranje premogovne regije in energetika, medtem ko na Koroškem prevladuje obnova po ujmah, v Ljubljani pa večji investicijski programi.
Na lestvici prejemnic je na prvem mestu Ljubljana z 18,8 milijona evrov, lani je dobila 9,4 milijona. Sledijo Velenje s 13,3 milijona, Maribor z 11,6 milijona, Ravne na Koroškem z 10 milijoni in Slovenj Gradec s skoraj 8 milijoni evrov. Ravne so lani prejele 4,5 milijona, Slovenj Gradec pa 3,5 milijona evrov. Za njimi so Črnomelj s 4,5 milijona, Koper s 4 milijoni ter Preddvor, Zagorje ob Savi in Kočevje s po približno 3,7 milijona evrov.
Rekord na ravni države
Velenjski podatek je del širše slike. Država je občinam od januarja do konca julija 2026 po analizi Svet24 nakazala rekordnih 234,1 milijona evrov tekočih in investicijskih transferjev. To je največ v primerljivem obdobju najmanj od leta 2016 in 45 milijonov evrov več kot lani.
Povečanje gre v celoti na račun naložb. Investicijski transferji so z lanskih 61 milijonov narasli na 144,6 milijona evrov, kar je za 83,7 milijona oziroma 137 odstotkov več. Tekoča nakazila so se hkrati zmanjšala s 128,1 na 89,5 milijona evrov. Dodatni denar torej gre za gradbišča in dokončane projekte.
Za primerjavo: leta 2016 so občine v prvih sedmih mesecih skupaj prejele okoli 68 milijonov evrov, leta 2022 165 milijonov, leta 2024 približno 188 milijonov, lani pa 189,1 milijona evrov. Dosedanji rekord investicijskih transferjev iz leta 2024 je znašal 87,1 milijona evrov. Zneski niso prilagojeni inflaciji, a rast cen po analizi Svet24 tolikšnega skoka ne pojasni.
Največja posamezna postavka na državni ravni je 60,2 milijona evrov za uravnoteženje razvitosti občin, kar predpisuje zakon. Za obnovo lokalne infrastrukture in geotehnične ukrepe je šlo 41,1 milijona evrov, skupaj s sorodnimi postavkami za odpravo posledic naravnih nesreč in poplavne ogroženosti približno 49,8 milijona. Preostalih približno 95 milijonov evrov je razporejenih med druge naložbe: 17,9 milijona prek Eko sklada, 17 milijonov za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, 12,5 milijona za skupne občinske uprave, 9,9 milijona za sisteme odpadnih voda, 7,2 milijona iz požarnega sklada in 5,5 milijona za javne zdravstvene zavode.
Volilno leto
Rekordna nakazila prihajajo v letu lokalnih volitev. Te bodo 15. novembra 2026, volilna opravila se začnejo 7. septembra. Kot ugotavlja Svet24, se pred lokalnimi volitvami po pravilu zgostijo gradbena dela in otvoritve, dokončane naložbe pa so za župane oprijemljiva oblika kampanje.
Analiza pri tem izrecno poudarja, da to ne pomeni, da je vlada projekte izbrala tik pred volitvami ali denar delila po političnih interesih. Velik del sredstev izvira iz programov, ki so jih država, občine in Bruselj potrdili že pred časom; nekateri projekti se pripravljajo že leta. Politični učinek po navedbah Svet24 nastane šele, ko projekt dobi asfalt, fasado ali otvoritveni trak.
