Januarja je bilo v Sloveniji registriranih 5287 brezposelnih, starih med 15 in 24 let, kar je 5,1 odstotka več kot leto prej v tem času. Njihov delež med vsemi brezposelnimi je porasel za 0,8 odstotne točke na 10,5 odstotka, so za STA pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje.
V celotnem lanskem letu so se medtem v evidenco brezposelnih na novo prijavile 9204 osebe v starosti od 15 do 24 let, kar je 2,3 odstotka več kot v letu 2023. Največ mladih se je prijavilo v evidenco zaradi izteka zaposlitve za določen čas (2809 oseb oz. 3,8 odstotka manj kot v letu poprej), zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom (898 oseb oz. 6,9 odstotka več) in kot presežni delavci (645 oseb oz. 20,3 odstotka več kot v letu 2023).
V enakem obdobju je bilo iz evidence odjavljenih 8311 brezposelnih oseb v starosti od 15 do 24 let, kar je 0,7 odstotka manj kot v enakem obdobju predhodnega leta. Med njimi je bilo 5579 oseb, ki so se zaposlile (3,9 odstotka manj kot v 2023). “Še počasneje so se zaposlovali mladi iskalci prve zaposlitve, saj je v primerjavi z letom poprej upad števila odjav zaradi zaposlitve 9,5 odstotka,” so pojasnili na zavodu.
Posledično je po njihovih navedbah porasla stopnja registrirane brezposelnosti v skupini mladih. Potem ko je novembra 2023 znašala 9,7 odstotka, je bila novembra lani pri 10,0 odstotka. Splošna stopnja brezposelnosti je v tem času nazadovala s 4,8 na 4,6 odstotka.
Še izrazitejši negativen trend sicer kažejo podatki o anketni brezposelnosti, ki jo na podlagi podatkov republiškega statističnega urada objavlja evropski statistični urad Eurostat. Decembra 2024 je bila brezposelnost med mladimi v Sloveniji po njihovih izračunih 17,2-odstotna, še decembra 2023 pa je bila 10,3-odstotna. S tem je porasla nad povprečje območja evra, ki je decembra lani znašalo 14,8 odstotka (decembra 2023 14,6 odstotka).
Na vprašanje, ali se tarčno ukvarjajo z mladimi brezposelnimi, so na zavodu odvrnili, da izvajajo več ukrepov, katerih cilj je pomoč pri prehodu na trg dela.
“Mladi se lahko vključijo v ukrep za spodbujanje zaposlovanja Zaposli.me, kjer gre za subvencionirano zaposlitev za obdobje enega leta. Prav tako k zaposlitvi spodbujajo ukrepi usposabljanj pri delodajalcu, kot sta programa Usposabljam.se ali Delovni preizkus, pri katerih sicer ne gre za zaposlitev, vendar so na podlagi preteklih izkušenj izhodi v zaposlitev zelo visoki,” so pojasnili in dodali, da se zaposli okoli 80 odstotkov oseb, ki se udeležijo usposabljanj.
Povprečni čas brezposelnosti mladih v starosti od 15 do 24 let je ob koncu januarja znašal 7,5 meseca in je bil pol meseca krajši kot pred letom dni.
Glede na projekt Krepitev svetovalnega dela z mladimi, ki so ga leta 2022 po sedmih letih sklenili na zavodu, mladi sicer spadajo med ranljivejše skupine na trgu dela.
Po ugotovitvah svetovalcev, sodelujočih v projektu, so njihove ključne težave pri iskanju zaposlitve povezane s prevozom (nimajo vozniškega izpita, nimajo dostopa do dobro urejenega javnega prometa) ter varstvom otrok. Nekateri se “se še iščejo”, imajo težave z neskladjem med željami, znanji in potrebami na trgu dela, prisotne pa so tudi psihološke in ostale zdravstvene težave.
Evalvacija projekta je med drugim pokazala tudi, da mladi na trg dela pogosto prihajajo brez ustreznih kompetenc, za kar da je kriv izobraževalni sistem.
Izkazalo se je še, da je mogoče mlade razdeliti v tri skupine: osebe, ki rabijo širšo pomoč; osebe, ki iščejo zaposlitev in potrebujejo predvsem podporo, informacije; ter osebe z več problemi, ki potrebujejo celosten pristop oz. vključitev več institucij.
Vir: STA
