Daljinski sistem ogrevanja v Šaleški dolini je po besedah župana Mestne občine Velenje Petra Dermola drugi največji takšen sistem v državi. Preobrazba sistema, kjer je trenutno glavni vir toplote Termoelektrarna Šoštanj oz. premog in vedno več tudi plin, poteka v več fazah ter bo postopoma omogočila opustitev rabe premoga in prehod na obnovljive oz. druge vire energije. Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje sicer opustitev rabe premoga predvideva najpozneje do leta 2033.
Občina in Komunalno podjetje Velenje pri določitvi optimalnih scenarijev sodelujeta tudi z Evropsko investicijsko banko (EIB), katere predstavnik je s postopki danes preko video povezave seznanil tudi mestne svetnike. Končna priporočila bo EIB podala v jeseni, zatem bodo svetniki odločali o tem, po kateri poti preobrazbe bodo šli, je napovedal župan.
Prav tako si prizadevajo za čim višji delež trajnostnih in obnovljivih virov, družbeno sprejemljiv projekt in takšen sistem, da lahko pozneje sprejema nove vire. Med možnimi viri so zdaj kotel na biomaso, toplotne črpalke, visokonapetostni električni kotli, hranilniki toplote, baterijski hranilniki in sončne elektrarne. Odprta ostajajo vprašanje velikosti naprav in kombinacije, pri čemer optimalne kombinacije iščejo tudi s pomočjo podjetja Kolektor sETup.
Kot je povedal Glotić, so trenutno pripravljeni na objavo razpisa za izdelavo projekta za gradbeno dovoljenje za letni režim, septembra oz. oktobra bo določena optimalna varianta virov ogrevanja z uporabo t. i. multikriterijske analize, sledile bodo izvedbene aktivnosti za naložbe.
V razpravi je župan danes vnovič poudaril pomen dialoga med lokalno skupnostjo in državo, da bodo lahko začeli zapirati finančne konstrukcije projektov. Po njegovih besedah je treba aktivirati zakon o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije, kjer je predvidenih 30 milijonov evrov za zeleni prehod. Občina namreč trenutno za vse danes predstavljene aktivnosti zalaga lastna sredstva, predvsem z zadolževanjem. Uvodoma je povedal, da so na sejo povabili tri ministre, a so se vsi opravičili. Je bil pa na seji navzoč državni sekretar z ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Ivan Meglič.
Župan Dermol je poudaril tudi, da bosta odločitev o scenariju glede virov morali sprejeti obe občini, tako velenjska kot šoštanjska, potrebna bo tudi odločitev, na kakšen način voditi projekte. Prav tako bo po njegovem treba razmisliti vsaj o tehnični možnosti ločevanja šoštanjske in velenjske veje daljinskega sistema, saj so izgube na območju šoštanjske občine večje.
Med drugim so na seji postregli s podatkom iz ogleda biomasnega postrojenja v Celovcu v Avstriji, kjer kar 40 odstotkov potrebne lesne biomase uvozijo iz Slovenije oz. večji del tega s širšega območja Nazarij.
